V sklopu letošnjega 'tedna avtomobilov' v kalifornijskem Montereyu se je odvijala tudi prireditev ‘The Quail, A Motorsport Gathering’, kjer so se posvetili predvsem legendarnim 4-kolesnim junakom avtomobilskega športa. Med njimi se je tokrat znašel tudi dirkalnik znamke Lotus, ki bi se prvotno moral roditi že davnega leta 1970.
Pri znamki Lotus, ki smo jo nekoč povezovali samo s pravimi športnimi avtomobili (žal je v današnjih časih tudi njih okužil dobičkonosni 'SUV virus' …) letos praznujejo 75 let njihovega obstoja, zato so se odločili za realizacijo nenavadnega projekta v obliki zakasnelega rojstva po vsej verjetnosti najmočnejšega (v pogledu razpoložljive pogonske moči …) lotusa vseh časov, ki je sicer obstajal že 53 let, vendar samo v obliki skic in načrtov, ki jih je proti koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja ustvaril legendarni Colin Chapman, sicer ustanovitelj znamke Lotus.
Čeprav se je Chapman raje ukvarjal z razvojem dirkalnikov formule 1, ob tem ni mogel spregledati dogajanja v legendarni severnoameriški tekmovalni Can-Am ligi, ki se jo spominjamo predvsem po dirkalnih prototipih z že takrat nepredstavljivimi zalogami pogonske moči, ker so nekateri Can-Am dirkalniki lahko mobilizirali približno 1500 'konj' (približno 1100 kW) pogonske moči, precej več kot tedanji dirkalniki formule 1. Dirke prvenstva Can-Am so bile za proizvajalce dirkalnikov zelo pomembne, predvsem zaradi odmevnega medijskega pompa, ki jih je spremljal, posledično se je Chapman takrat pričel ukvarjati z idejo glede implementiranja njegovih naprednih tehnoloških rešitev iz modela type 72 (zelo inovativni dirkalnik formule 1) v dirkalnike kategorije Can-Am.
Za zakasnelo rojstvo tega mitičnega dirkalnika, ki je 53 let obstajal samo na papirju, je zaslužen predvsem Clive Chapman, sin legendarnega konstruktorja, ki mu je oče Colin zapustil tudi bogat hišni arhiv z vso potrebno tehnično dokumentacijo za nastanek dirkalnika kot je type 66. Britanci so ob pomoči računalnikov iz obstoječih tehničnih skic v merilih 1:10 in 1:14 ustvarili računalniške 3D skice, vendar so se ob tem lotili tudi posodabljanja avtomobila v pogledu varnosti za voznika in implementacije sodobnih tehnoloških rešitev oblikovanja vozniške kabine, posode za gorivo, sekvenčnega menjalnika in vgradnje 'anti-stall' sistema, ki prepreči neželeno ugasnitev pogonskega sklopa, vse skupaj so zapakirali v aerodinamično optimirano karoserijo iz ogljikovih vlaken, pod katero se skriva tudi nosilna struktura iz aluminija.
Naprednost in genialnost Colina Chapmana pa demonstrira tudi podatek o ustvarjeni 'downforce' moči (800 kg pri hitrosti 241 km/h) nameščenih usmernikov zraka, ki so jih po približno 1000 preživetih urah v vetrovniku seveda uspešno optimizirali, ker lahko ta dirkalnik v bistvu generira več zračnega pritiska na stezo kot znaša njegova neto masa, omenjajo pa tudi informacijo, da je lotus type 66 na določenih aktualnih dirkališčih po opravljenih testiranjih lahko celo hitrejši od podobnih, vendar občutno bolj modernih dirkalnih prototipov. Zasluge za to pa nima samo aerodinamika in nizka masa (zaščitni znak vseh pravih lotusov …), temveč tudi vgrajeni bencinski pogonski sklop v klasični V8 konfiguraciji, čeprav Britanci ob predstavitvi njihovega dirkalnika, ki bo nastal v samo desetih primerkih, niso razkrili delovne prostornine vgrajenega pogonskega sklopa.
Vemo samo to, da lahko vgrajeni V8 motor pri 8800 vrtljajih v minuti mobilizira 619 kW (830 KM) pogonske moči ter 746 Nm motornega navora pri 7400 vrtljajih v minuti. Znana pa je tudi okvirna prodajna cena vsakega izmed desetih izdelanih primerkov takšnega 'Can-Am' dirkalnika. Kupec takšnega avtomobila bo moral zanj odšteti več kot en milijon britanskih funtov.
