Prejemniki priznanj (od leve proti desni): Matic Poznič, DARS, ambasador asfalta 2025-2027 Zvonko Cotič, Structum, Marijan Prešeren, DRI, Sebastjan Černigoj, Kolektor CPG, in Ralf Pomp, EAPA.
»Veliko smo v Sloveniji naredili na vzdrževanju vozišč, zaspali pa smo pri njihovi širitvi, zato se danes soočamo s prometnim kaosom,« je bil v otvoritvenem nagovoru jubilejnega 20. Kolokvija o asfaltih, bitumnih in voziščih – največjega mednarodnega srečanja o gradnji in vzdrževanju vozišč v Sloveniji – jasen Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije (ZAS). Več kot 30 uglednih predavateljev iz Slovenije in tujine ter preko 300 udeležencev je na dogodku razpravljalo o izjemnih potencialih panoge, ki je tako v Sloveniji kot v Evropi v močni razvojni ofenzivi.
Osredotočili so se predvsem na ključne razvojne izzive, ki bodo določali prihodnost slovenske in evropske prometne infrastrukture: zeleni prehod, krožno gospodarstvo, digitalizacijo in energetsko učinkovitost, beseda pa je tekla tudi o trendih pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju vozišč. Ralf Pomp, predsednik EAPA, evropskega asfalterskega združenja, je izpostavil, kako pomembno je »aktivno povezovanje nacionalnih in evropskega združenja, saj imamo vsi enake izzive, ki jih moramo naslavljati skupaj«.
Razvojni stebri panoge: trajnost, krožnost in digitalizacija
Z vpogledom v slovensko trajnostno dobro prakso, ko gre za zmesi v asfaltu, da je njegov življenjski cikel čim daljši – torej s predstavitvijo dejstev o viaduktu Črni Kal in o visokogorski cesti na Mangart – je Zvonko Cotič iz podjetja Structum navdušil udeležence. Meritve kakovosti dokazujejo, da sta obe vozišči še vedno v odličnem stanju in da je slovenska asfalterska stroka med gradnjo sprejemala prave odločitve o izboru najboljših asfaltnih zmesi: tako za viadukt, čez katerega se
povprečno vsak dan prepelje za kar 74 odstotkov več vozil, kot je bilo načrtovano, kot za najvišje ležečo cesto v Sloveniji, kjer so klimatski pogoji drugačni.
Merila trajnosti so vse pomembnejša tudi za asfaltno gradnjo, zato je okoljska deklaracija izdelkov (EPD) na Nizozemskem in v skandinavskih državah že nekaj let standard tudi za asfaltne zmesi, v Nemčiji jo pospešeno uvajajo, do leta 2030 pa bo obvezna v celotnem gradbenem sektorju EU. Marco Bokies, predsednik nemškega združenja asfalterjev DAV je delil dragocene izkušnje nemške asfaltne industrije: »V Sloveniji boste morali določiti svoje prioritete pri razvoju EPD, pri tem pa prednostno pomisliti, v katerih fazah življenjskega cikla izdelka puščate največji okoljski odtis. Naš skupni cilj so mednarodno priznani normativi in standardi ter primerljive EPD. Do leta 2031 bomo morali te podatke zagotoviti čisto vsi. Pred nami pa je tudi priprava na digitalni potni list za izdelke.«
Zeleni dogovor je izhodišče vseh aktivnosti in asfalterska industrija je na to že pripravljena, je bil jasen Carsten Karcher, generalni sekretar EAPA. Spregovoril je o aktualnih regulativah in iniciativah, ki prihajajo iz Bruslja in bodo vplivale na prihodnost evropskih cest. Na področjih razogljičenja, krožnega gospodarstva in asfalta 4.0 je inovacijski potencial za razvoj trajnostnih in ogljično nevtralnih procesov in izdelkov izjemen. »Asfalt ni črna skala, pač pa asfaltne zmesi že danes 95-odstotno ponovno uporabimo. Naš cilj je proizvodnja brez odpadka. To je samo en primer. Veliko je bilo že narejenega, imamo še 25 let časa. Z avtomatizacijo, digitalizacijo in uporabo umetne inteligence moramo postati bolj zanimivi za mlade. Z ustrezno komunikacijo moramo ozaveščati, da ceste niso problem, pač pa rešitev za svetlo prihodnost – in tudi prvo socialno omrežje, ki nas povezuje.«
Prihodnost prometnih omrežij
Dogajajo se ključni premiki v evropski asfaltni politiki in v slovenski infrastrukturi, zato je Henigman izpostavil, da mora asfalterska stroka prevzeti tudi skrbništvo nad izzivom razvoja cestne infrastrukture. Ta je po njegovih besedah najpomembnejša, saj več kot 90 odstotkov potniškega prometa v Sloveniji poteka po cestah, viša pa se tudi delež tovornega prometa. Poudaril je, da je ob tem treba razvijati tudi javni promet, predvsem njegovo dostopnost in učinkovitost.
Da so stalna vlaganja v obnovo in razvoj avtocestnega omrežja nujna, je poudaril tudi Matic Poznič, vodja službe za obnove na DARS. »Promet na avtocestnem omrežju je zrasel za tretjino, na nekaterih odsekih celo za polovico. Samo skozi razcep Kozarje gre dnevno 85 tisoč vozil. Zato je relevantno vprašanje, kakšne kapacitete cest potrebujemo, da bodo zadostile povečevanju prometa v prihodnje.« Izpostavil je, da je DARS v zadnjih 15 letih v avtocestno omrežje vložil 993,5 milijona evrov in takšna dinamika vlaganj se mora nadaljevati, saj je v različnih fazah investicijskega načrtovanja danes skupaj 238 kilometrov avtocest, ki se bodo tako ali drugače nadgrajevale.
Juan José Potti, predsednik španskega stanovskega združenja ASEFMA je na primeru orisal, zakaj slabo vzdrževana vozišča niso samo nevarna, pač pa so tudi izjemno energetsko potratna ter z emisijami še bolj obremenjujejo okolje. »Tretjino od skupaj 85 kilometrov obvoznice okoli Madrida smo uporabili kot testni model. Z vložkom 12 milijonov evrov v preventivno vzdrževanje smo dokazano ustvarili 20 milijonov evrov prihranka pri gorivu in emisijah ogljika.« Pozval je k spremembi v filozofiji dojemanja projektov vzdrževanja cest: »Ne gre za stroške obnove, pač pa za projekte prihrankov pri porabi goriva in nižanja emisij. S komunikacijo konkretnih prihrankov bodo prednosti investicij videli tudi vozniki in širša družba.«
Slovenski izzivi vlaganj v cestno omrežje
Ekonomske posledice zamud pri gradnji 3. razvojne osi – boleča tematika, ki presega gradbeni sektor in neposredno vpliva na regionalni razvoj, logistiko in vsakdan prebivalcev – je bila tema analize prof. dr. Jožeta P. Damjana. Številke so jasne. »Na vsak vloženi milijon v prometno infrastrukturo se obseg zasebnih investicij poveča za dva- do petkrat«, je izpostavil. Širše gospodarsko območje, na katerega vpliva projekt, predstavlja 10 odstotkov slovenskega gospodarstva, kar ni zanemarljivo.
Letna izguba zaradi zamikanja gradnje zgolj južnega kraka je po njegovi oceni »šest milijonov evrov manj dodane vrednosti, 0,35 milijona evrov manj investicij, konkretno pa tudi manj novih podjetij in novih delovnih mest«. Opozoril je, da z zamikanjem vsako leto rastejo ocenjeni stroški gradnje, hkrati pa to vpliva tudi na vrednost nepremičnin ljudi, ki živijo na tem območju.
Metod Di Batista je poudaril, da je stroka že vrsto let opozarjala na posledice, če ne bomo vlagali v širitev avtocestnega in železniškega omrežja. »Ker temu ni nihče prisluhnil, imamo danes na slovenskih cestah kaos in zaradi zastojev letno 500 milijonov evrov ekonomske škode. Situacija se vsaj še 30 let ne bo bistveno izboljšala, zato se bo ta številka povzpela na 15 milijard evrov.« Po njegovem mnenju bi prometno sliko države lahko v prihodnjih letih izboljšali s strateškimi, sistemskimi in organizacijskimi spremembami, »pogoj za te spremembe pa so ljudje z bogatimi izkušnjami, kompetencami in velikim strokovnim pogumom – tudi izven političnega peskovnika«.
Kdo je ambasador asfalta 2025-2027?
Združenje ZAS je na dogodku podelilo tudi posebna priznanja. Za svoje prispevke k razvoju in uveljavljanju asfalterske panoge so jih prejeli Marijan Prešeren, vodja projektov v podjetju DRI, Matic Poznič, vodja službe za obnove v družbi DARS, Sebastjan Černigoj, vodja projektov v podjetju Kolektor CPG, ter Ralf Pomp, predsednik evropskega asfalterskega združenja EAPA. Predsedniku uprave Petrola Sašu Bergerju je izročilo posebno zahvalo za dolgoletno odlično sodelovanje. Častni naziv
'ambasador asfalta 2025-2027' pa je tokrat pripadel Zvonku Cotiču, tehničnemu direktorju v podjetju Structum.
Tehnološke spremembe za razvoj asfalta 4.0
Drugi dan kolokvija je naslovil trende v vsakodnevni infrastrukturi – kako ceste nastajajo, se vzdržujejo in kako lahko sodobne tehnike bistveno izboljšajo njihovo življenjsko dobo. Pozornost je bila namenjena tudi tehnologiji: kako nastajajo sodobne asfaltne zmesi, kako jih preizkušamo in kako z dodatki izboljšujemo njihovo trajnost. Kajti prav v asfaltnih bazah – tam, kjer nastane material, po katerem vsi vozimo – se dogajajo največje tehnološke spremembe. Za pripravljalce javnih razpisov,
inženirje, občine in širšo javnost postaja ključno, da razumejo, kako lahko s temi inovacijami gradimo ceste z manjšim ogljičnim odtisom in nižjimi stroški vzdrževanja.
O Združenju asfalterjev Slovenije (ZAS)
Sodobna, trajnostna in učinkovita infrastruktura prihodnosti je poslanstvo, ki ga že skoraj tri desetletja zasleduje slovenska asfalterska stroka, povezana v Združenje asfalterjev Slovenije (ZAS). Kot strokovno, neprofitno in nestrankarsko združenje cestogradbenih strokovnjakov in podjetij, ki delujejo na področju asfalterstva, je eden ključnih soustvarjalcev evropskega prostora, ko gre za asfalte, bitumne in vozišča. Poudarja pomen sodelovanja z gospodarstvom, raziskovalnimi ustanovami in
investitorji, saj je to ključ za trajnostno, varno in učinkovito prometno infrastrukturo.
ZAS je organizator največjega mednarodnega srečanja o gradnji in vzdrževanju vozišč v Sloveniji, letos jubilejnega 20. Kolokvija o asfaltih, bitumnih in voziščih. Prvega je pripravil leta 1996, v skoraj treh desetletjih pa je ta postal osrednja platforma za izmenjavo znanja med stroko, investitorji, industrijo in odločevalci.
