V teh dneh se je na strani avkcijskega spletnega portala Bring a Trailer znašel unikatni mustang iz leta 1967, ki so ga Američani takrat dobavili nam neznanemu italijanskemu kupcu, ki je bil očitno dovolj premožen, da je poskrbel za izvedbo manjših oblikovnih popravkov v karoserijski delavnici Zagato.
Z modelom mustang je Američanom leta 1964 uspel veliki met, ker so pri znamki Ford v roku enega leta (1964-1965) za ta športno-elegantni model prejeli približno 400.000 naročil, predvsem zaradi uspešnega marketinškega pristopa (športno oblikovan model ob povezavi s kompaktnimi merami karoserije ter zadosti močnim pogonskim sklopom …) in posledično razumnih prodajnih cen. Kupcem so takrat ponudili tri možne karoserijske različice (kabriolet ter 'fastback' ali pa 'notchback' kupe …) modela mustang, najbolj čislana med kupci in oboževalci tega modela pa je različica s 'hitrim zadkom' (fastback).
Približno tri leta po predstavitvi prvotnega mustanga so pri znamki Ford pokazali rahlo spremenjeno in nekoliko večjo različico tega modela, ki je takrat (1967) pritegnila tudi interes bogatega italijanskega poslovneža, sicer lastnika gradbenega podjetja, ki je pri uradnem italijanskem zastopniku znamke Ford naročil novega belega mustanga v 'fastback' različici in vgrajenim 4,7-litrskim V8 motorjem (od 200 (147 kW) do 225 KM (165 kW), odvisno od različice) ter pritaknjenim 4-stopenjskim ročnim menjalnikom, vendar bogati Italijan ob tem očitno ni bil povsem zadovoljen z izgledom njegovega novega kupeja, zato se je njegov beli mustang kmalu znašel v karoserijski delavnici podjetja Zagato, kjer naj bi v tem obdobju ustvarili dva posebna 'Elaborazione' mustanga, okrašena z dodatnimi oznakami znamke Zagato.
V Milanu so ob dodelavi serijskega ameriškega izdelka, ki so ga že v Fordovi tovarni opremili s klimatsko napravo in parom prednjih zavornih diskov, poskrbeli za spremenjeno podobo prednjega dela avtomobila (drugačna maska hladilnika, štirioglati prednji žarometi, drugačen prednji odbijač in rahlo spremenjen pokrov motorja), istočasno so se Italijani lotili tudi dodelave notranjosti potniškega prostora, ki pa je izpadla precej bolj subtilno, ker so preoblekli samo par prednjih sedežev. Na koncu so poskrbeli tudi za spremembo karoserijske barve, ker so prvotno belega (Wimbledon White) mustanga prebarvali v 'Holly Green' zeleno barvo. Prvotni lastnik je vozilo uporabljal vse do leta 1984, ko ga je postavil v eno izmed njegovih skladišč, kjer so ga shranili vse do prihoda novega lastnika v letu 1995.
Njegov novi lastnik (Fabio Di Pasquale) ga je po nakupu prebarval v prvotni barvni odtenek, vendar se je leta 2019 odločil, da ponovno spremeni barvo vozila, ker je v podjetju Zagato pridobil dokument, kjer je razvidno, da so ga v Milanu ob dodelavi prebarvali v zeleno barvo. Edino na ta način je lahko pridobil certifikat, ki ga lastnikom starodobnikov podeljuje 'L’Automotoclub Storico Italiano', s tem pa se je dvignila tudi vrednost vozila, ki je trenutno še na voljo kupcem, ki sodelujejo na avkciji spletnega portala Bring a Trailer. Nam neznani kupec je za takšnega posebnega mustanga, ki lahko sodeluje tudi na aktualnih izvedbah legendarne dirke Mille Miglia, ponudil 75.000 evrov, vprašanje pa je, če bo Fabio Di Pasquale zadovoljen s ponujenim izkupičkom ob prodaji.
