Leta 1975 smo dobili Oplov odgovor na tedanjega golfa v obliki 3-vratne kombilimuzinske različice modela kadett (C), ki je zadnji kompaktni opel z zadnjim pogonom, posledično je njegov naslednik (kadett D) prvi velikoserijski opel s prednjim pogonom.
Po lansiranju (1974) prvotnega Volkswagnovega golfa, ki je zaradi tedaj zelo napredne zasnove (kombilimuzina s prednjim pogonom) v Volkswagnove prodajne salone privabil ogromno kupcev, so vodilni v Rüsselsheimu kmalu ugotovili, da njihov kadett C z običajnimi karoserijskimi oblikami (2- in 4-vratna 'notchback' limuzina, 3-vratni karavan, 2-vratni 'fastback' kupe in 2-vratni targa kabriolet) deluje že rahlo zastarelo, tudi na račun zadnjega pogona, zato so leta 1975 lansirali novo 3-vratno kombilimuzinsko različico modela kadett z dodatno modelno oznako city.
Tako smo dobili lično oblikovano in dejansko kompaktno (dolžina: 3.893 mm, širina: 1.580 mm, višina: 1.375 mm, medosna razdalja: 2.395 mm) 3-vratno kombilimuzino, ki je bila poleg tega tudi zelo lahka (neto masa: 795 kg), posledično za njeno uspešno samodejno premikanje niste rabili veliko 'konj'. Ker je ta avtomobil, ki je od običajnih kadettov približno 23 centimetrov krajši, zasnovan na osnovi običajnih tedanjih kadettov, je od njih seveda prevzel tudi zasnovo pogona (motor spredaj, pogon zadaj) in oblikovanje karoserije, razen seveda oblikovanja v predelu zadka. Ker so Nemci ob tem želeli ohraniti vse prednosti, ki jih ob primerjavi s klasičnimi limuzinami ponuja kombilimuzinska zasnova, so v zadek kadetta city vgrajevali pogonsko premo od njegove karavanske različice, nekaj sprememb ob primerjavi z limuzinami je doživela tudi prednja prema, predvsem zaradi drugačne razporeditve mase med prednjo in zadnjo osjo.
Povsem identična z ostalimi tedanjimi različicami modela kadett je bila paleta pogonskih motorjev (1,0-litra: 29 kW/40 KM, 1,2-litra: 40 kW / 55 KM, 1,2-litra: 44 kW / 60 KM, 1,6-litra: 55 kW / 75 KM) in pritaknjenih 4-stopenjskih menjalnikov, ki je kadettu city omogočila povsem sprejemljive zmogljivosti glede pospeševanja (0-100 km/h: 26,5 / 19 / 17,5 in 13 sekund) in končne hitrosti (122 / 138 / 142 in 157 km/h), in to ob normni povprečni porabi (l/100 km) v območju od 9 do 11 litrov. V modelnem letu 1978/1979, ko se je zaključila proizvodnja tega vozila, ste morali za novega kadetta city v Nemčiji odšteti najmanj 9.695 nemških mark, odnosno 11.225 nemških mark ob nakupu top različice 'City Berlina'. Za podoben znesek denarja ste si takrat lahko omislili tudi podobno motoriziranega in opremljenega golfa, ki pa je na koncu prepričal precej več kupcev (leta 1976 si je novega golfa kupilo 528.872 nemških kupcev, istočasno so pri znamki Opel prodali samo 263.090 primerkov različice city) kot pa simpatični kadett city.
Ob jubileju tega opla se moramo spomniti tudi njegovega sorodstva iz ZDA in Velike Britanije, ker je kadett C zasnovan na tako imenovani 'T-Car' platformi koncerna GM. V Veliki Britaniji je bil takšen, vizualno rahlo spremenjen opel, okrašen z logotipi znamke Vauxhall, drugačna je bila tudi njegova modelna oznaka ('Chevette Hatchback'), z oznako chevette so bile okrašene tudi vizualno rahlo spremenjene različice tega vozila, ki so jih v ZDA proizvajali pri znamki Chevrolet, kupci pa so si lahko omislili tudi pontiac acadian. V severnoameriške različice tega vozila so najprej vgrajevali 1,4-litrske motorje, nato pa 1,6-litrski 4-valjni atmosferski motor v dveh različicah (47 kW / 63 KM ali 51 kW / 68 KM). Poleg tega si je ameriški kupec lahko omislil takšnega 'kadetta' tudi v različici s petimi vrati (+ 77 mm pri dolžini).