Minulo soboto se je na območju Ormoža odvijal najbolj prestižni slovenski dogodek na temo starodobništva, ki je na čudovito lokacijo ormoškega gradu in grajske pristave privabil veliko odlično ohranjenih starodobnih vozil, njihovih lastnikov ter ljubiteljev tehnične kulture.
Letošnji, že četrtič izvedeni najpomembnejši slovenski 'concours d'élégance', ki ga je ob sodelovanju z Občino Ormož ter nekaterimi sponzorji (glavni sponzorji: Občina Ormož, Občina Središče ob Dravi, Pokrajinski muzej Ptuj, Grajska pristava Ormož) ponovno organizirala zveza SVAMZ (Slovenska Veteranska avto-moto zveza), je obiskovalcem postregel s pestro ponudbo (od 50 do 70 avtomobilov) starodobnih vozil, odlično kulinariko ter bogatim spremljevalnim programom za vse generacije obiskovalcev. Svoj delež pri uspehu te pomembne prireditve, ki slavi tehnično kulturo v povezavi s klasično avtomobilsko eleganco in prijetnim druženjem, pa je prispevalo tudi odlično vreme.
Petčlanska sodniška žirija pod vodstvom Aleksandra Vidojkovića, sicer znanega srbskega zgodovinarja na področju avtomobilizma iz srbske zveze starodobnih vozil, tudi tokrat ni imela lahkega dela, ker se je v Ormožu tudi tokrat zbralo veliko izredno lepih in tudi odlično ohranjenih starodobnikov, ki kažejo na to, da smo Slovenci in Slovenke (vključno z nekaterimi predstavniki in predstavnicami držav bivše Jugoslavije ter naših vzhodnih in severnih sosedov, dogajanje v Ormožu pa je popestrilo tudi nekaj tujcev iz ostalih evropskih držav …) zelo navdušeni in predani ohranjanju tehnične kulture, čedalje bolj pa postaja popularen tudi trend tako imenovanih 'youngtimerjev' (vozila v starosti od 20 do 30 let), ker starodobna vozila navdušujejo tudi predstavnike mlajših generacij. Posledično se je v žiriji, ki je tokrat odločala o najlepših 4-kolesnikih, poleg moje malenkosti in Janeza Tomca ('youngtimer' specialist), znašel tudi eden izmed mlajših (Lan Kumer) slovenskih ljubiteljev tehnične kulture, letošnjo sodniško zasedbo pa je s svojim šarmom in znanjem prvič popestrila tudi predstavnica lepšega spola (Nives Stradar).
Izbor najlepših vozil ni enostavna naloga, v bistvu lahko kot zmagovalce označimo vse lastnike in lastnice starodobnih in 'youngtimer' vozil, ki jim ob njihovem nesebičnem trudu in pogosto tudi velikodušno odmerjenih vloženih finančnih sredstvih uspeva ohraniti del avtomobilske zgodovine, ker se morate zavedati dejstva, ki pravi, da so starejši avtomobili edini pravi predstavniki delujočih 'časovnih strojev', ki vas lahko popeljejo nazaj v čase vaše ali pa mladosti njihovih lastnikov, sploh ob vožnji po kakšnih prometno manj obremenjenih cestah, kjer imate v momentih, ko ste na cesti sami brez ostalih udeležencev v prometu, dejansko občutek, da vam je uspelo prelisičiti čas, sploh ob povezavi s predvajano glasbo, oblečenimi oblačili in morebitnimi ostalimi predmeti v vozilu, ki izvirajo iz časa, ko vaše vozilo še ni bilo uvrščeno med starodobnike. Kot izredno pomemben aspekt takšnih druženj pa velja omeniti tudi družbeno noto, ki jo prinaša vsako takšno srečanje.
Medtem ko boste na sceni, ki podpira predvsem aktualne, modno in posledično že dostikrat povsem brezizrazne moderne avtomobile brez prave identitete, karakterja in vsebine, lahko priča 'besednemu merjenju mišic' njihovih lastnikov ter že prav smešnemu poveličevanju nekaterih avtomobilskih znamk, ki je dostikrat tudi dobro medijsko podprto s strani raznih novinarskih 'kimavčkov', ki so samo še lakaji že povsem slaboumnega avtomobilskega marketinga, boste ob obisku kakšne podobne prireditve, ki se je včeraj odvijala v Ormožu, lahko spoznali povsem drugačno 'kasto' ljudi, ker takšne prireditve potekajo v duhu popolne enakopravnosti, povezovanja in dejanskega bratstva, ker se ljudje medsebojno spoštujejo in cenijo vloženi trud sogovornikov in sogovornic glede ohranjanja v določenih primerih že zelo stare 'pločevine na kolesih'. V današnjem času, ko pristen osebni stik z ljudmi postaja čedalje bolj redka dobrina, ker se veliko ljudi zateka v razne virtualne svetove ter zapleta v mreže socialnih omrežij, so takšna srečanja pomemben generator prijetnega družbenega življenja za veliko ljudi.
Letos smo morali člani sodniške žirije izbrati najlepša vozila iz dvajsetih kategorij, ki so se večinoma medsebojno prepletala, ker razvrstitev po kategorijah ni odvisna samo od letnic izdelav vozil, temveč tudi od njihove namembnosti, stanja ohranjenosti, dosežene patine, originalnosti in oblike karoserij. Temu primerna je bila tudi zastopanost avtomobilskih znamk in modelov, ki so se uvrstili na letošnji izbor najlepšega starodobnika, že takoj pa velja omeniti tudi nekaj pravih raritet. Začnimo z najstarejšim predstavnikom (ford model A iz leta 1928), ki je na koncu zmagal v dveh kategorijah (najstarejše vozilo & eleganca lastnika in vozila). Model A (1927-1932), ki so ga izdelovali v ZDA ter montirali v skoraj 20. državah tega sveta, so pri znamki Ford ponujali v številnih karoserijskih različicah, do zaključka proizvodnje pa je nastalo skoraj 5 milijonov primerkov tega forda, ki je znan tudi kot eden izmed nosilnih stebrov kasnejše ameriške 'Hot rod' kulture, ki v ZDA živi še danes.
Nekoliko mlajši in občutno bolj ekskluziven pa je tokrat nagrajeni primerek (vozila od leta 1905 do leta 1930) francoske znamke Corre La Licorne (Société des Automobiles La Licorne, 1901-1950) iz leta 1930, kjer so se izdelave avtomobilov lotili že leta 1901, ob tem so uporabljali predvsem sestavne dele znamke De Dion-Bouton, kasneje (po letu 1927) pa so pričeli uporabljati predvsem sestavne dele serijskih modelov, ki so v tem obdobju nastajali pri znamki Citroën. V bistvu lahko v tem primeru govorimo o karoserijsko preoblečenih citroënih, ki bi jih v današnjih časih razglasili za 'nizkocenovnike', ker so modeli te skoraj že pozabljene avtomobilske znamke nagovarjali predvsem manj premožne kupce, ki so iskali cenovno dostopne in zanesljive (posledica enostavne zasnove) avtomobile. V kategoriji nekoliko mlajših vozi (od leta 1930 do leta 1945) je zmagala legendarna Oplova olympia. Modeli s to modelno oznako so pri znamki Opel nastajali zelo dolgo (1935-1970), v primeru zmagovalca pa govorimo o olympiji s hišno interno oznako (tip) 47, ki je na proizvodnih trakovih znamke Opel nastajala samo dve leti (1947-1949). To je prvi serijski opel in istočasno tudi prvi nemški serijski avtomobil s 'pontonsko' karoserijo, poleg tega je to prvi avtomobil, ki je na krovu kasneje zelo nesrečnega cepelina Hindenburg 'preletel' Atlantik in leta 1936 'pristal' v Braziliji.
V kategoriji vozil od leta 1945 do leta 1960 je slavil čudovito ohranjen mercedes-benz 170 DS (W191), ki je eden izmed samo približno 13.000 izdelanih primerkov modela 170 S z vgrajenimi dizelskimi pogonskimi sklopi, ker je različica DS nastajala samo eno leto (1952-1953). V bistvu gre v tem primeru za predvojni model (170 V/W136), ki so ga Nemci po končani drugi svetovni vojni modernizirali, da je lahko na domačem tržišču konkuriral tedanjim podobnim izdelkom znamke Opel (model kapitän). V kategoriji vozil od leta 1960 do 1970 je tokrat slavil aristokratski jaguar Mk X / 420G, ki je za časa proizvodnje nastal v samo približno 25.000 primerkih. V primeru tega elegantnega modela gre za prvi serijski jaguar s parom dvojnih glavnih žarometov na nosu avtomobila. Takšne obrazne poteze smo lahko kasneje v posodobljeni obliki občudovali pri večini serijskih limuzin znamke Jaguar. V Ormožu smo tokrat lahko občudovali različico 420G (giant ali grand), ker s svojo velikodušno odmerjeno širino (1930 mm) karoserije še vedno simbolizira enega izmed najširših serijskih britanskih avtomobilov vseh časov.
Na svoj račun pa so tokrat prišli tudi ljubitelji italijanskih limuzin, ker smo bili sodniki zelo navdušeni nad svetlo modro alfo 1750 'Berlina' (serija 105), ki v času njene proizvodnje (1967-1971, izdelanih približno 90.000 primerkov) zaradi njenih zmogljivosti in voznih lastnosti ni imela prav veliko konkurence, v tem pogledu so ji lahko konkurirali samo nekateri modeli znamke BMW in podobni izdelki britanske znamke Triumph (predvsem močnejše verzije modela dolomite). Posebnost nagrajene alfe so tudi njeni sedeži, ker so oblečeni v alkantaro. Zato si je priborila zmago v kategoriji vozil od leta 1970 do leta 1994. Dobili pa smo tudi najlepše in najbolj originalno vozilo v obliki čudovito ohranjene 3-vratne honde civic 1.5 16v (EF, 1987-1996) s samo približno 40.000 prevoženimi kilometri, ki se ji je za časa njenega 'življenja' očitno uspelo izogniti 'boy-racerjem' ('boy-racer' mentaliteto zaznamujejo tuning predelave in dostikrat povsem neokusno okraševanje vozila z dodatno 'plastiko' v obliki različnih usmernikov zraka in podobnih 'pridobitev' …), ker je še vedno v tovarniškem stanju. Za to je zaslužna predvsem njena prvotna nemška lastnica, ki je avtomobil prodala šele v visoki starosti (približno 100 let …).
Nekoliko bolj presenetljiv je letos zmagovalec v kategoriji hitri in drzni – športna eleganca, ker nas tokrat ni prepričal kakšen kupe ali pa kabriolet, temveč elegantni rover 2000 TC ('Twin Carburettor', interna oznaka modela je P6), ki je nastajal v dveh serijah (1966-1970 in 1971-1973). Njegov lastnik je posebej za to priložnost pripotoval iz Beograda, kasneje (leta 1968) smo dobili tudi aristokratsko različico te limuzine, ki jo premika legendarni Roverjev 3,5-litrski V8 motor, ki so ga Britanci dobili od Američanov, točneje znamke Buick. Čeprav je bilo tokrat v Ormožu tudi nekaj zelo zanimivih in lepih kabrioletov, smo naslov najlepšega kabrioleta na koncu poklonili kultni rdeče obarvani alfi spider (105/115), točneje različici spider veloce 2000 'fastback'. Dobili pa smo tudi najlepšega 'mladodobnika' v obliki odlično ohranjenega porscheja boxster (1996-2004, izdelanih približno 165.000 primerkov), ki predstavlja trenutno bolj moderno vstopnico v svet porschejev. Takšen, relativno kompaktni porsche uteleša vse prave vrednote te znamke, za razliko od aktualnih modelov iz hišnega 'tovornega programa' (modela cayenne in macan …), ki v bistvu sploh nista prava porscheja, temveč nekaj namesto poštenega porscheja …
Posebno priložnost so tokrat v Ormožu dobila tudi vozila iz nekdanje Jugoslavije, ker tokrat nismo izbirali samo naj jugoslovanskega starodobnika, temveč tudi najlepše gasilsko in najlepše policijsko vozilo. Naziv naj starodobnika jugoslovanskega proizvajalca je tokrat prejela zelo lepo ohranjena 'stoenka' 1,1 GTL iz Bosne in Hercegovine. Čeprav nekateri 'poznavalci' dostikrat omalovažujejo pomen tega vozila, velja povedati, da smo imeli Jugoslovani srečo, ker smo že leta 1971 dobili avtomobil, ki so ga evropski novinarji zaradi njegove tehnološke naprednosti (prednji pogon …) leta 1969 proglasili za avtomobil leta. Jugoslovani smo dobili s strani Italijanov zavrnjeno 5-vratno prototipno kombilimuzinsko različico tega modela v stilu simce 1100, medtem ko so Italijani izdelovali 2- in 4-vratno limuzino ter 3-vratni karavan. Zelo domoljubno pa smo sodniki glasovali v primeru najlepšega gasilskega in najlepšega policijskega vozila, ker sta v obeh kategorijah zmagala predstavnika nekdanje slovenske avtomobilske industrije (IMV 1600 v obliki 'marice' (to kombinirano vozilo z motorjem znamke Austin si je prislužilo tudi ljudsko ime 'kibla' ter legendarni 'mali tamček' v obliki različice 80 T35).
Tokrat pa so v Ormožu prišli na svoj račun tudi ljubitelji kmetijske in vojaške tehnike, čeprav ob tem niso bili ravno množično zastopani, ker so obiskovalci letošnjega izbora najlepšega slovenskega starodobnika lahko občudovali nekaj starodobnih traktorjev in pa prvotno Mercedes-Benzovo 'univerzalno napravo' v obliki prvotnega unimoga, poleg tega sta se na prireditvi 'šopirila' tudi dva čudovito obnovljena prvotna jeepa, sicer izdelka znamke Willys-Overland, ki sta sodelovala v drugi svetovni vojni. Ob strani pa sta jima stala še dva 'večja brata' znamke Dodge iz serije WC, takšna terenska vozila so nastajala v številnih različicah, tudi v triosni različici in verziji za prevoz pomembnih častnikov. Na koncu smo za zmagovalca razglasili predstavnika z oznako WC 52 (T214) iz obdobja druge svetovne vojne, ki so ga izdelali v približno 42.000 primerkih. Ob tem nas ni prepričalo samo odlično stanje tega vozila, temveč tudi njegova opremljenost z različnimi atributi (12,7-kalibrski 'hitrostrelni izdelek' znamke Browning, puška M1 Garrand, čelade in ostala vojaška oprema …) in pa avtentična bojna oprava obeh članov posadke.
Izbor najlepšega traktorja ni bil lahek, ker so bili vsi razstavljeni primerki v Ormožu v najboljšem možnem stanju, na koncu pa je o zmagovalcu odločila pomembna lastnost (primerek v voznem stanju …), ker se mora zmagovalno vozilo pač samo pripeljati do zmagovalnega odra, tega pogoja pa nekaj razstavljenih primerkov traktorjev žal ni izpolnjevalo. Zato je na koncu zmagal čudovito obnovljen primerek dvovaljnih traktorjev znamke Steyr, točneje model z oznako 180A (1947-1954). Nekaj pozornosti pa so obiskovalci letos lahko posvetili tudi tekmovalnim vozilom, vendar v tem primeru niso imeli ravno veliko izbire, ker je barve tekmovalnega avtomobilskega športa letos zastopal samo čudoviti peugeot 106 1.6 'Rallye', ki uteleša pomen besedne zveze 'strup v majhni steklenici', ker se pod motornim pokrovom tega lahkega (neto masa znaša približno 900 kg) in dejansko kompaktnega vozila skriva bencinski pogonski sklop, ki lahko mobilizira približno 125 KM (92 kW). Ker drugega podobnega vozila letos ni bilo v Ormožu, smo imeli sodniki v tem primeru lahko delo, ker smo ga okronali kot zmagovalca med dirkalniki.
Na koncu pa velja omeniti še zmagovalca kategorije 'Oldschool' predelave v obliki kultnega Fordovega mustanga v različici 'notchback' kupe, ki je bil izdelan po letu 1967 in pa zmagovalca po mnenju publike, ki je naslov 'Best of show' podelila kultnemu volkswagnu T1 v različici 'Samba Bus', ki pa ni bil izdelan v Nemčiji, temveč je k nam prišel iz Brazilije. Nedavno izvedena prireditev v Ormožu je na večini obiskovalcev pustila odličen pečat, z obiskom in samo izvedbo prireditve so zelo zadovoljni tudi organizatorji tega prestižnega shoda, ki ima zelo dober potencial, da ostane najbolj pomembna prireditev te vrste v Sloveniji in da istočasno postane tudi največja slovenska prireditev te vrste, ker so organizatorji že napovedali, da se bo ta prireditev v naslednjih letih povečala (v pogledu števila razstavljenih vozil in obiskovalcev), seveda tudi v pogledu prestiža (v svetu starodobnikov ga odražata predvsem dva faktorja, redkost vozila in njegova vrednost …).
Foto: Aljaž Bole (prvih 122 fotografij) in Anej Ferko (zadnjih 80 fotografij)
