Porsche Typ 530 Prototype
Studebaker Champion Regal Starlight Coupe (12G C5)
Čeprav ima znamka Porsche v prvi vrsti status proizvajalca avtomobilov ob tem ne smemo pozabiti dejstva, ki pravi, da je Ferdinand Porsche že leta 1931 ustanovil svoj konstruktorski biro, kjer so se ukvarjali predvsem z razvojem pogonskih sklopov in konstrukcijo vozil za druge proizvajalce avtomobilov.
Za začetek te zgodbe so v prvi vrsti zaslužni Britanci, ki so po koncu druge svetovne enote nadzirali dogajanje v Volkswagnovi tovarni v Wolfsburgu, ker so to tovarno v okviru reparacij pričeli brezplačno ponujati različnim britanskim in tudi ameriškim proizvajalcem avtomobilov, med njimi tudi znamki Studebaker (1906-1966), kjer je takrat za izvozne posle in promocijo znamke skrbel Richard Hutchinson. Hutchinson je obiskal Wolfsburg, kjer se je navdušil nad prvimi 'hrošči', zato je ob povratku v ZDA s seboj pripeljal tudi en vozni primerek prvotnega 'hrošča', vendar Harold Vance, tedanji prvi mož znamke Studebaker, ni pokazal prav nobenega zanimanja za nemški ljudski avtomobil, baje si avtomobila sploh ni želel ogledati.
Za preobrat v zgodbi je poskrbel legendarni ameriški trgovec Max Hoffman, ki je bil na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja tudi uradni ameriški uvoznik vozil znamke Volkswagen. Hoffman je imel dobre stike s Hutchinsonom, zato mu je predlagal, da se predstavniki znamke Porsche sestanejo s tedanjim vodstvom znamke Studebaker. Tako se je v maju leta 1952 v New Yorku, kjer je bil sedež znamke Studebaker, pojavila majhna Porschejeva delegacija, ki so jo sestavljali Karl Rabe, Leopold Schmid in Erwin Komenda, z njimi sta v ZDA pripotovala tudi dva porscheja (serijski primerek modela 356 in vozni prototip z oznako 530). Tudi tokrat se ni vse odvijalo po želji nemških obiskovalcev New Yorka, ker zmogljivosti prototipnega porscheja 530, ki je bil v bistvu samo porsche 356 z daljšo medosno razdaljo, daljšimi bočnimi vrati in dvignjeno streho, niso navdušile Hoffmana in vodstva znamke Studebaker, so pa vseeno dosegli dogovor o poslovnem sodelovanju.
Američani so ravno takrat splovili njihov novi serijski kupe model z modelno oznako champion. Od Nemcev so pričakovali, da razvijejo bolj zmogljivo in tudi lažjo 4-vratno različico tega avtomobila, ki bi jo premikal spredaj vgrajeni bencinski V6 motor. Vgrajeni motor naj bi Nemci razvili v dveh različicah (vodno ali zračno hlajenje). Za to uslugo bi Nemcem plačali približno pol milijona ameriških dolarjev, odnosno približno 5 milijonov dolarjev v današnjem času. Pri znamki Porsche so z veseljem zagrabili priložnost, ker so potrebovali denar za izgradnjo nove tovarne na območju Zuffenhausena (predmestje Stuttgarta), ki jo je za znamko Porsche leta 1952 ustvaril arhitekt Rolf Gutbrod. Do takrat so porscheje izdelovali v najetih obratih karoserijske delavnice Reutter & Co. GmbH. Za nastanek prvih dveh voznih prototipov novega studebakerja z medosno razdaljo 281 cm so Nemci potrebovali približno dve leti. Do takrat so razvili tudi dva 3,0-litrska bencinska V6 motorja. Zračno hlajeni pogonski sklop z oznako 542L je lahko mobiliziral približno 98 KM (72 kW), njegov vodno hlajeni sorodnik (tip 542) je lahko ustvaril približno 78 kW (106 KM) pogonske moči.
Nemci pa ob tem niso izpolnili enega izmed ključnih kriterijev (nižja masa vozila), ker je bil njihov 4-vratni prototip približno 250 kilogramov težji od prej omenjenega serijskega kupe modela champion. Do nemškega prototipa je bil zelo kritičen tudi John Z. DeLorean (ja, TISTI DeLorean …), tedanji glavni konstruktor znamke Studebaker, ki je Nemcem očital, da so razvili premajhen (za ameriški okus …) avtomobil, ki ga pestijo izražene motorne vibracije in močna tendenca po prekrmarjenju, poleg tega ni bil zadovoljen z izgledom avtomobila, ker ga je spominjal na 'povečanega hrošča'. Nato so Nemci iz rokava potegnili še enega asa v obliki 2-vratnega prototipa z oznako tip 633, ki je bil v bistvu samo za ameriške potrebe in okuse 'napihnjen hrošč', ker je imel v zadku vgrajen zračno hlajen bokserski motor. Vendar Američani niso hoteli zagrabiti vabe. Kljub temu je bil posel za znamko Porsche pravi blagoslov, ker so s pridobljenim plačilom za konstruktorske usluge lahko dokončali tovarno v Zuffenhausenu.
Na koncu so se Američani odločili, da je prototip z oznakama tip 542 (porsche)/Z-87 (studebaker), ki so ga Nemci izdelali ob uporabi številnih serijskih sestavnih komponent modelov znamke Studebaker, dovolj zanimiv, da ga spravijo v serijsko proizvodnjo, vendar so imeli ravno v tistem času svoje težave. Njihov serijski model champion regal starlight coupe (12G C5) so kupci leta 1953 sprejeli z navdušenjem, vendar so ta model takrat ponujali samo v kupe različici, zato so sprejeli odločitev, da bo Porschejev prototip nudil osnovo za nastanek serijske 4-vratne različice modela champion, ki so jo pred tem oblikovali že Američani. Sprememba oblikovanja je za seboj potegnila tudi spremembo medosne razdalje, posledično si kupe in limuzina nista mogla izmenjevati karoserijskih delov. Premajhna medosna razdalja pa je vplivala tudi na neskladno podobo 4-vratne limuzine. Vse to pa je vplivalo na začetek proizvodnje nove serijske limuzine, ki so jo morali zamakniti do januarja leta 1953. Ker so novo limuzino predstavili že v septembru leta 1952, vozil pa niso mogli dobavljati kupcem, je zanimanje kupcev za novo limuzino enostavno ugasnilo, znamka Studebaker pa je ob tem zaradi stoječih proizvodnih trakov izgubila približno 8,3 milijona ameriških dolarjev (približno 80 milijonov ameriških dolarjev v današnji vrednosti).
Takšne izgube denarja si pri znamki Studebaker enostavno niso mogli privoščiti, posledično so bili 1. oktobra leta 1954 prisiljeni v združitev z aristokratsko znamko Packard. Leta 1957 so si pri znamki Studebaker omislili nov vir dohodkov, ker so se pričeli ukvarjati s severnoameriško distribucijo modelov nemških znamk (Mercedes-Benz in DKW). Tako so Američanom do leta 1964, ko je znamka Mercedes-Benz (ob tem so znamki Studebaker plačali 5 milijonov ameriških dolarjev odškodnine) izstopila iz tega posla, dobavili približno 12.000 novih vozil. Dve leti kasneje (1966) je znamka Studebaker poniknila v analih avtomobilske zgodovine. Ta dogovor o sodelovanju z Američani so pri znamki Porsche razkrili javnosti šele leta 1974.
