Opis in fotogalerija

Toyota je že pred prihodom corolle cross imela križanca razreda C. To je model C-HR, ki zaradi drzne oblike ne more biti všeč vsem in zaradi kompaktne zasnove ne more zadovoljiti potreb večine uporabnikov. Potrebovali so torej model za širše občinstvo. Za osnovo so vzeli najbolje prodajan avtomobil na svetu in uporabili tudi njegovo ime. Corolla cross je namreč zasnovana na enaki platformi TNGA-C kot kombilimuzinska, limuzinska in karavanska corolla, pri čemer jo, kot se za oblikovnega križanca spodobi, odlikujeta malce večja oddaljenost karoserije od tal in nekoliko robustnejši videz. Ob tem se, zlasti ob pogledu na razmeroma neizrazit zadek, zdi, da Toyotin cilj ni bil ustvariti avtomobil, ki bi bil všeč čim več ljudem, temveč takšnega, ki bo stilsko nevtralen in zato primeren za globalni trg.

Čeprav sodi v isti razred kot model C-HR, je corolla cross večja in zato namenjena bolj klasični družinski uporabi.

Tako je zasnovana tudi njegova notranjost, z ravno pravšnjo kombinacijo analognega in digitalnega. Na armaturni plošči najdemo sodoben 31,2-centimetrski (12,3-palčni) zaslon namesto klasičnih merilnikov in multimedijsko napravo s 26,7-centimetrskim (10,5-palčnim) zaslonom ter vmesnikom, ki zna slovensko, ob tem je še nekaj klasičnih gumbov, denimo za upravljanje klimatske naprave in vklop gretja sedežev. Kabina ponuja dober občutek kakovosti, vendar ne toliko zaradi materialov, ki vključujejo kar nekaj trde plastike, temveč predvsem zaradi kakovosti izdelave. Sicer pa corolla cross ne izstopa po prostornosti, prav tako ne ponuja kakšnih posebnih praktičnih rešitev za prilagodljivost, kot je, denimo, drsna klop v drugi vrsti, ki si je ni mogoče omisliti niti za doplačilo. Na zadnjih sedežih je prostor razmeroma radodarno odmerjen, pri čemer se bodo tisti, ki v višino merijo več kot 180 centimetrov, zlasti v avtomobilih z vgrajeno panoramsko streho vsaj s frizuro dotikali stropa. S prostornostjo pa se ne more pohvaliti prtljažnik. Ta pri izvedbi s štirikolesnim pogonom namreč meri razmeroma skromnih 380 litrov, medtem ko le spredaj gnane različice ponujajo 414 litrov prostora.

Klasičen hibridni sklop sestavljata dvolitrski bencinski motor s 112 kilovati (152 KM) moči ter elektromotor s 83 kilovati (113 KM), ki ponuja 145 kilovatov (197 KM) sistemske moči. V primeru štirikolesnega pogona je tu dodaten elektromotor na zadnji osi, ki zmore 30,6 kilovata (42 KM), a ne povečuje sistemske moči. Te je dovolj za pospešek do stotice v 7,6 sekunde, kar je več kot zadovoljivo. Ob odločnejšem pritisku na plin brezstopenjski menjalnik CVT sicer pričakovano požene bencinski motor v visoke vrtljaje, kar pa ni tako izrazito in moteče kot pri Toyotinih starejših in obenem šibkejših hibridnih sklopih. Na drugi strani ob umirjeni vožnji sistem poskrbi za vklop električnega načina praktično ob vsakem umiku noge s plina, kar se zgodi skoraj neopazno in prispeva k udobju v vožnji, ki poteka skoraj brez tresljajev. Ker štirikolesni pogon ni mehanski, temveč zadnji kolesi premika elektrika, ni namenjen zahtevnejši terenski vožnji, pač pa zagotavlja boljši oprijem na spolzkih podlagah in še posebej učinkovito deluje pri odločnejših pospeševanjih. Glede na zmogljivosti je poraba s 6,4 litra testnega povprečja sprejemljiva.

7,6 sekunde traja pospešek do stotice, medtem ko je končna hitrost omejena na 180 kilometrov na uro.

Vzmetenje je morda nekoliko čvrstejše, kot bi pričakovali, in v ovinkih zagotavlja dober občutek stabilnosti. Kljub temu v notranjosti, tudi zaradi mehkih sedežev, prevladuje občutek udobja. Pritoževati se ne moremo niti nad opremo, ki s paketom z executive z vrha ponudbe ne pusti veliko neizpolnjenih želja. Ob popolnem naboru varnostne opreme namreč med drugim prinaša 18-palčna platišča iz lahke litine, električno pomična prtljažna vrata, električno pomičen voznikov sedež, usnjeno oblazinjenje in vrhunsko ozvočenje JBL. Skratka, če je pri modelu C-HR poskrbljeno predvsem za estetski vidik, ki poudarja drugačnost in individualnost, lahko rečemo, da je za vse ostalo tu corolla cross.