V zahodnonemškem Düsseldorfu živi ena največjih japonskih skupnosti v Evropi. Mazdine zgodbe z novo Mazdo CX-80 odkrivajo čarobnost kraja, ki je zdaj znan kot ‘Mali Tokio’. Če boste kdaj obiskali nemško mesto Düsseldorf, si vzemite čas in se prepustite vzdušju Malega Tokia – ene najpogosteje omenjanih mestnih četrti. Tam je več kot 8400 prebivalcev japonskega porekla in več kot 400 aktivnih japonskih podjetij, zato lahko preprosto zaprete oči ter se ob vonju sveže hrane in lokalnem klepetu počutite, kot da ste se preselili v Tokio in njegov svet visoke kulinarike in vročičnega dogajanja v izakajah, pouličnih gostiščih.
Nekoliko neverjetno je, da sem to živahno skupnost, znano tudi kot ‘Japantown’ ali ‘Klein-Tokio am Rhein’, odkril povsem po naključju. Za to se moram zahvaliti Atsushiju Yoshiiju, ki je Japonec iz Düsseldorfa in strokovnjak za podporo na Mazdinem poprodajnem trgu. Pridružil se mi je na prvem delu mojega potovanja od Mazdinega sedeža v Leverkusnu proti Düsseldorfu vzdolž lesketajoče se gladine Rena. Med vožnjo Mazda CX-80 z zelo odzivno vozno dinamiko z lahkoto premaguje hitre avtoceste, v notranjosti pa z Yoshiijem uživava v popolnem udobju. Medtem ko nabirava kilometre, Yoshii začne pripovedovati zgodbe o edinstveni skupnosti Malega Tokia, ki slovi po nagrajenih restavracijah, pristnih čajnicah in umirjenih japonskih vrtovih; vse to se razkrije šele pozornim očem.
“V Düsseldorfu se počutimo kot doma, saj tu čutimo japonsko kulturo,” razlaga med vožnjo. “To je poseben kraj za nas, saj ga prežemata ista kultura in isti duh kot Japonsko. Ta duh,” pravi Yoshii, “je duh prijaznosti, sodelovanja in spoštovanja.” In kot pojasnjuje, je v lokalih Malega Tokia na vrhu vsakodnevnega jedilnika omotenaši, japonska filozofija nesebičnega gostoljubja. “Začelo se je v japonskih restavracijah, zdaj pa duh omotenaši odlikuje skoraj vse restavracije,” pravi. Ko vstopiva v mesto, Mazdo CX-80 zaradi mestne vožnje s pogostim ustavljanjem in speljevanjem preklopim v izključno električni način. S pritiskom na stikalo hibridni pogonski sklop SUV-ja uporablja samo električno energijo, da izpuste zmanjša na najnižjo možno raven.
Še preveč hitro se moram posloviti od Yoshiija, vendar sem odločen, da bom izvedel več o tem majhnem delu Düsseldorfa. Na navigaciji v vozilu izberem Nagayo – restavracijo z Michelinovo zvezdico v Malem Tokiu – in Mazdo CX-80 parkiram v njeni bližini. Restavracija, ki jo vodi chef Yoshizumi Nagaya, evropsko vrhunsko kuhinjo združuje s tradicionalno japonsko gastronomijo. “Je sodobna, a tehnika je klasično japonska,” pravi Nagaya, ki je v Düsseldorf prvič prišel leta 2000. “Japonska kuhinja vedno odvzema – jemlje določene okuse,” pojasnjuje. “Tukaj, v Nemčiji, pa dodajamo vonje in okuse, kot so rožmarin, poper in peteršilj. Gre za nasprotje med tema kuhinjama, vizijama in slogoma. Poskušal sem ju povezati in ustvariti nekaj novega.”
Po številnih nagradah in rezervacijah v času kosila, ko so zasedene vse mize, lahko sklepamo, da je nadarjeni ekipi, ki jo vodi Nagaya, uspel popoln podvig. A to ni njihov glavni cilj. Namesto tega se osredotočajo na nasmejane obraze. “Ne kuham za nagrade,” poudari in se strinja z Yoshiijevimi prejšnjimi besedami. “Kuham za naše goste.” Nedaleč stran Anna Friedel v čajnici ANMO ponuja edinstveno izkušnjo s čajnimi obredi Sencha-dô. Le nekaj metrov od ulice Immermannstrasse se mojstrstvo priprave čaja prepleta s sodobno umetnostjo in omogoča doživetje z več čutili. “To povezuje ljudi,” mi pove Friedlova ob skodelici ročno izdelane japonske matche. “Čaj umirja um, sprošča telo in spodbuja dovzetnost. Izostrijo se vsi vaši čuti.”
Svetloba, ki se razliva skozi okna, navdihuje prostor. “Takšen prostor je zelo pomemben,” pojasnjuje Friedlova. “Stvari se lahko odzovejo in povežejo … in čaj je skupna vez.” Anna Friedel se v studiu v Malem Tokiu povezuje s širšo japonsko skupnostjo in črpa navdih iz nje. “Jeziki, ki jih slišiš, in ljudje, ki jih srečuješ, omogočajo izjemno [kulturno] izmenjavo.” Kulturno dogajanje v Düsseldorfu zelo dobro pozna Takao Baba, lokalni plesni učitelj in koreograf. Poučuje v Tanzhausu, centru sodobnega plesa v obnovljeni tramvajski remizi, in pravi: “Moj oče je bil med prvimi Japonci tukaj.” Po njegovih stopinjah je Takao Baba oblikoval mestno plesno sceno. “Zastavili smo jo pred 20 leti. Zdaj je Düsseldorf vodilni na področju urbanega plesa, celo pred Berlinom.”
Kot vsak umetnik, ki deluje v živahni subkulturi, tudi on črpa navdih iz številnih stvari. Od borilnih veščin – “vedno se lahko vrnem k svojim koreninam,” pravi, saj v svojo rutino vključuje elemente karateja, jiu-jitsa in tajskega boksa – in, bolj konceptualno, iz same reke Ren. »To je moj navdih,” pravi. “Tukaj se počutim doma.” Takšna je čarobnost Malega Tokia in njegovih skupnosti. Ko se vrnem v Mazdo CX-80 in jo usmerim nazaj proti Leverkusnu, razmišljam o tem, kako ima lahko tako majhen kraj nešteto vlog za obiskovalce, domačine in vse, ki so nekje med obema tema skupinama. Za nekatere je to kraj, kjer lahko poskusijo nove jedi, za druge mesto za učenje novih jezikov in raziskovanje novih kultur. In če boste nekega dne zares raziskovali Mali Tokio, pozdravite s “Hallo” ali “Konnichiwa” in preverite, kam vas bo to pripeljalo.
To globoko zakoreninjeno kulturno povezavo vsako leto v velikem obsegu praznujemo tudi na dan Japonske, ki bo 24. maja 2025. Kot eden največjih festivalov japonske kulture v Evropi ta dogodek Düsseldorf spremeni v živahno predstavitev tradicionalne in sodobne Japonske – od glasbe, umetnosti in predstav do pristne kulinarike. Vrhunec dneva: spektakularni japonski ognjemet nad Renom, ki pritegne na tisoče obiskovalcev in počasti edinstveno prijateljstvo med Japonsko in Severnim Porenjem - Vestfalijo.
Besedilo: Ed Cooper/foto: Rama Knight
