Ljubljana, 08.08.2024 - Mazdine zgodbe pobegnejo iz vrveža velemesta Tokio in se z vsestransko Mazdo CX-5 odpravijo na kraj, ki ima posebno mesto v srcih japonskih voznikov. Zunaj je hladno jesensko sobotno jutro in v razkošni tokijski nakupovalni četrti Ginza občudujem odsev Mazde CX-5 v značilni barvi Soul Red Crystal, ki se zrcali iz elegantne izložbe, medtem ko čakam, da se na semaforju na ulici Chuo-dori prižge zelena luč. Kljub zgodnji uri – vzhajajoče sonce je komaj doseglo vrh luksuzne veleblagovnice Ginza Six – so pločniki polni ambicioznih kupcev, ki so prišli na dan maloprodajne terapije in okrepčila z Michelinovo zvezdico. 

Kljub mojemu začetnemu optimizmu (le uro prej so bile ulice prazne) to očitno ni pravi kraj za vožnjo, česar se še bolj zavem, ko se k meni skloni prijazen policist in mi vljudno pojasni, da ne morem naprej, saj je cesta ob koncih tedna namenjena le pešcem. Pa tako dobro je kazalo: Mazda CX-5 in poln rezervoar goriva, a nimam kam iti. Vsaj v Ginzi ne. Čas je za odločitev. Zavrtim volan in presenetljivo okretnega SUV-ja vodim skozi nešteto ozkih ulic in skozi mesto, dokler stolpnic ne zamenjajo hiše, nato so namesto hiš polja in na vsem lepem je Tokio daleč za nami. Naš cilj? 92 kilometrov proti jugu, do mesta Hakone ob jezeru v Kanagavi in legendarne ceste Hakone Turnpike, ki je uradno znana pod imenom Anest Iwata Turnpike Hakone. 

Cesta Turnpike, ki so jo zgradili sredi prejšnjega stoletja, da bi komercialnim tovornjakom omogočili prečkanje gora, ki obkrožajo tamkajšnja mesta, je bila deležna številnih sprememb. S prihodom učinkovitega in sodobnega japonskega avtocestnega sistema je cesta s cestnino padla v nemilost, dokler je niso ponovno odkrile japonske skupnosti avtomobilskih navdušencev, ki so cesto Turnpike popularizirale prek stripov manga, videoiger in tekmovanj v nadzorovanem drsenju ali driftanju (po mnenju nekaterih je Turnpike rojstni kraj driftanja). Med letoma 2014 in 2017 je imela Mazda zaščiteno pravico do poimenovanja in svet je ugledal Mazda Turnpike Hakone. Preverim svojo hitrost. Že razmišljanje o tej cesti povzroči, da avtomobil vozi hitreje. 

Vstop na cesto Turnpike se začne ob vznožju obsežnega gorskega masiva s pogledom na peneči se zaliv Sagami, pot pa se v 14 kilometrih povzpne na več kot 1000 metrov. Mazda ni več sponzor in zdaj ji preprosto pravijo kar Hakone Turnpike, hitrost pa je omejena na 50 km/h, kar pomeni, da je današnja vožnja morda nekoliko bolj umirjena, kot bi pričakovali glede na zgodovino, vendar sem tega vesel. Prvi razgledi na morje so čudoviti, cesta pa je prekrita z razpršenim zlatim listjem, saj japonski vetrič prinaša nežen pridih jeseni. Vzamem si čas in občudujem vsestranskost Mazde CX-5. Še pred dvema urama se je zdelo, kot da je rojena za mesto, ko je drvela po ozkih tokijskih ulicah, ki so običajno rezervirane za japonske avtomobile Kei. Na avtocesti se je spremenila v čistokrvni SUV, ki je gladko požiral kilometre na naši poti proti jugu. Zdaj, ko se vzpenjamo v gore, šeststopenjski menjalnik Skyactiv-Drive in sistem i-Activ AWD opravita težaško delo in me lahkotno vodita od ovinka do ovinka. Kar prehitro je za nami drevesna meja in prispemo do vrha, na katerem stoji razgledni stolp z osupljivim razgledom na goro Fudži. 

Zaradi privlačnosti najslavnejše japonske gore je parkirišče ob razgledni ploščadi polno domačinov in turistov, naključno srečanje pa me opomni, da Mazda ne ustvarja le avtomobilov, temveč tudi skupnosti in na edinstvene načine združuje ljudi. Ob štirih v vrsto parkiranih Mazdah MX-5 spoznam Asako, Himeko, Mikuko in Yuki, edinstveno skupino žensk, ki jih povezuje ljubezen do vožnje. Te ljubiteljice dogodivščin, ki so se spoznale prek družbenih omrežij in avtomobilskih dogodkov, se zdaj skupaj podajajo na ceste, saj jih družita ljubezen do vožnje in ljubezen do Mazde MX-5, ki traja že več generacij. »Oče mi je rekel, da če kupim avto, naj bo to Mazda,« se smeji Yuki, ko zaženejo motorje in se v konvoju odpravijo do jezera Ašinoko v Hakoneju ter za trenutek odvrnejo občudujoče poglede (in fotoaparate) od gore Fudži. 

»Mazda ne ustvarja le avtomobilov, temveč tudi skupnosti«
Tudi moj čas na cesti Turnpike se je iztekel. Moj končni cilj je Hakone Retreat Villa, razkošen svet odmaknjenih gozdnih koč s kopelmi z vročimi vrelci in toplimi pečmi na drva. Tako kot gora Fudži in razgledni stolp tudi ta odmik združuje stari in novi svet. Več kot stoletje staro valovito okensko steklo in površino starodavne mize iz posameznih kosov lesa dopolnjujejo najsodobnejše tehnologije in vrhunska kulinarika, kar ustvari pravi mali raj miru. Sedim, občudujem sončni zahod in razmišljam o dolgih ovinkastih cestah, nežno padajočem listju in eni od najodličnejših voznih izkušenj v življenju.   

Tekst: Ross Brown