Celje, Ljubljana, 4. 6. 2024 - Čeprav smo v zadnjih 20 letih v Sloveniji na področju prometne varnosti priča večjim napredkom, še vedno nismo dosegli cilja, ki ga zasleduje Vizija nič - nič prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami na naših cestah. Na cesti se poleg hitrosti in nepravilne strani vožnje še vedno pojavlja alkohol kot eden ključnih vzrokov za prometne nesreče, predvsem tiste s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami. “Zato si v prometu ne moremo privoščiti še ene legalizirane substance več, ki bi vplivala na psihološko stanje voznika,” sta si enotna Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot in David Razboršek, vodja Zavoda VOZIM. Združila sva moči in skupaj z drugimi nevladnimi organizacijam s področja javnega zdravja v pobudi Pametno o konoplji. V ospredje dajejo strokovno podkrepljene razloge proti legalizaciji in pozivajo h glasovanju proti uporabi konoplje za osebno rabo.
Konoplja je psihoaktivna snov, ki vpliva na širše področje zdravja. V državah, ki so sprostile zakone o konoplji (zlasti za psihoaktivno rabo), se je povečalo število težav povezanih z duševnim zdravjem, kar ni presenetljivo. Povečalo se je število obiskov urgentnih oddelkov zaradi marihuane, klicev v center za zastrupitve in motenj zaradi rabe konoplje. Raziskave namreč kažejo, da pri uporabnikih marihuane z visoko vsebnostjo THC (tetrahidrokanabinol) obstaja 5x večja verjetnost razvoja shizofrenije ali psihoze. Uporaba konoplje pa negativno vpliva tudi vsa področja povezana z vožnjo. Zmanjšuje koordinacijo, odzivni čas, spreminja percepcijo, presojo in koncentracijo, hkrati pa povečuje verjetnost za prometno nesrečo. Vozniki pod vplivom marihuane imajo kar 25-krat večjo verjetnost, da to povzročijo.
“Ne želimo si ponoviti scenarijev, ki so se začeli odvijati v državah, kjer so konopljo legalizirali,” sta se strinjala Robert Štaba in David Razboršek. “Legalizacija vodi v večjo porabo in posledično povečano število voznikov pod vplivom marihuane v prometu.”
V Združenih državah in Kanadi, kjer so jo legalizirali, je prišlo do povečanja števila voznikov pod vplivom, povečalo se je tudi število prometnih nesreč zaradi marihuane - v Kanadi za kar 475 odstotkov[1]. Čeprav je v Sloveniji zakonodaja glede vožnje pod vplivom psihoaktivnih substanc, kot je THC, zelo stroga, v zakonu ni določena specifična dovoljena meja THC za voznike. To pomeni, da je prisotnost katere koli zaznavne količine THC v krvi voznika nezakonita. Ureditev tega področja pa ni sistematična kot pri alkoholu - ni enotnega pristopa, dovolj raziskav, niti smernic EU, ki stremijo k ureditvi področja, kot pri alkoholu. Štaba je opozoril, da bi v »mokri« kulturi, v kateri živimo, legalizacija konoplje lahko prinesla povečanje njene uporabe in Slovence spremenila še v »dimni« narod. Že 15 let se pri delu na preventivno-izobraževalnih delavnicah (5x STOP je kul, Zv0zi, Bodi TI) in prireditvah (Čista nula, čista vest) s poudarkom na škodljivi rabi alkohola in drog ter posledic, ki jih uživanje teh substanc povzroča, moderatorji srečujejo s številnimi mladimi.
Opaziti je napredek v zavedanju mladih glede nezdružljivosti uživanja alkohola in vključevanja v promet ter trend, ki se ga poslužujejo – eden v družbi je na zabavi trezen in svoje prijatelje in sebe varno pripelje domov. In tem mladim sporočamo, da je uživanje konoplje v redu, da družba to podpira. Tem mladim, ki jim je alkohol (pre)lahko dostopen, v naročje polagamo še eno substanco, ki jih lahko zasvoji. Poudaril je, da je, po vzoru ZDA in Kanade, z morebitno legalizacijo pričakovati večjo prisotnost ljudi pod vplivom tudi v prometu in s tem še več najhujših posledic prometnih nesreč. Izpostavil je, da je zanimivo dejstvo, da tako mladi kot starejši izražajo zavedanje o odgovornosti pri uporabi konoplje in alkohola, a ko pride do prometne nesreče pod vplivom, se ta odgovornost – tako finančna kot moralna – razblini. Prepričan je, da bi se zavest o odgovorni uporabi konoplje lahko spremenila, če bi bila zakonodaja postavljena drugače in če bi sodišča posameznemu krivcu za prometno nesrečo dodelila finančno odgovornost za celotno povzročeno škodo, vključno z dolgoročnimi posledicami in stroški dolgotrajnega zdravljenja žrtev prometnih nesreč. Legalizacije se bojijo tudi zaradi nadzora v prometu - ta je precej težje izvedljiv, kot pri alkoholu. Ker praviloma meje za uporabo konoplje ni mogoče določiti, je odvzem povezan z odvzemom krvi, kar je bistveno dražje in predvsem težje izvedljivo.
“V primeru alkohola se zavedamo, da vožnja in alkohol ne gresta skupaj, pa še vedno veliko ljudi vozi pod vplivom. Pri konoplji pa bo potrebno to zavedanje šele zgraditi, kar je dolga pot ozaveščanja. Za večje premise smo na področju alkohola potrebovali 2 desetletij, pa še vedno nismo tam, kjer želimo biti,” je poudaril Razboršek in dodal, “Na tem referendumu izbiramo, po kakšni poti želimo iti? Želimo po poti zdrave družbe, zdravih otrok in mladostnikov ter družbe, ki skrbi, da je prometna varnost ena od ključnih vrednot.”
Skupen nastop obeh organizacij, ki se dnevno srečujeta z najhujšimi posledicami nesreč in sta aktivni na preventivnem področju varne mobilnosti, morata izraziti svoj argumentiran pomislek. Pri kreiranju in oblikovanju vrednot med otroki in mladimi, kot so zdravje, varnost in ljubezen do življenja, se počutijo poklicani mladim pomagati sooblikovati zdrav način življenja. Ne želijo si, da se bomo kasneje kot družba čudili, zakaj več nesreč, zakaj omamljeni vozniki povzročajo tragične posledice, s katerimi morajo živeti žrtve, njihovi bližnji in navsezadnje tudi oni sami, čemu povzročajo družbi še več gorja in škode. Da ne govorijo na pamet temveč argumentirano, pa žal potrjujejo dejstva študij iz Kanade in ZDA.
[1] Po podatkih raziskave, ki so jo izvedli na Univerzi v Ottawi, se je število prometnih poškodb od legalizacije konoplje leta 2018 povečalo za 475 odstotkov – študija je bila objavljena septembra 2023 v reviji JAMA Network Open: https://jamanetwork.com/journals/jamanetworkopen/fullarticle/280896
Download
- DEJSTVA O KONOPLJI [219 kB]