V naših krajih se ljudje ob opisovanju razpoložljive pogonske moči pri fosilno gnanih pogonskih sklopih še vedno zanašamo na 'stare nemške dobre konje' (PS/KM), čeprav jih uradno ob tem ne smemo omenjati, ker so nam uradniki pred mnogimi leti predpisali uporabo oznake kW, medtem ko je v anglofilskem svetu bolj običajna uporaba kratic hp in bhp.
Posledično lahko ob opisih pogonske moči pri vgrajenih pogonskih sklopih dobite številčno različno 'čredo konj', čeprav ob tem ne govorimo o zelo velikih razlikah. V kontinentalni Evropi je najbolj uveljavljeno nemško interpretiranje pogonske moči, ki smo ga v Jugoslaviji interpretirali ob pomoči 'licenčne' domače JUS norme, pri naših zahodnih sosedih pa uporabljajo kratico CV (Cavalli Fiscali). 'Italijanski konji' so ob tem malenkostno manjši od nemških, poleg tega jih je malenkost več. Če vam fosilni pogonski motor v vašem izdelku italijanske avtomobilske industrije lahko ponudi 100 (PS/KM) 'nemško-jugoslovanskih konj', odnosno 74 kW pogonske moči, bodo Italijani to 'čredo' označili kot nekoliko večjo, ker vam bodo povedali, da se v njej nahajata dva 'konja' več (102 CV) kot v 'nemški čredi'. Podobno so se in se še vedno obnašajo tudi Američani, kjer imajo SAE (Society of Automotive Engineers) 'konje' v dveh povsem legalno uporabnih različicah. Američani za potrebe avtomobilskega marketinga ob merjenju razpoložljive pogonske moči uporabljajo normo SAE J1995, kjer prikazujejo idealizirano (bruto) in v idealnih pogojih (brez delovanja pomožnih agregatov kot so alternator, ventilator za hlajenje in vodna črpalka), ki seveda ne predvidevajo tudi vklopa klimatske naprave (v povprečju vam vklop klimatske naprave v fosilno gnanem vozilu iz 'črede razpoložljivih pogonskih konj' prepodi od 5 do 7 'konj', odvisno od števila 'konj v čredi', zaloge motornega navora in delovne prostornine motorja …).
Bolj realno število 'konj' dobijo ob uporabi norme SAE J1349 (neto), ki je po kriterijih bolj podobna nemški DIN normi in posledično tudi bolj realna pri opisovanju števila 'konj'. Tudi v angleško govorečih deželah Commonwealtha (56 držav) imajo svoj pogled na podajanje informacij o razpoložljivih pogonskih močeh fosilnih motorjev, ker tam ob tem uporabljajo oznako bhp (Brake Horsepower). Tudi v tem primeru gre za meritev pogonske moči brez vklopljenih pomožnih agregatov, sama meritev moči pa je opravljena na ročični gredi. V svetu angleško govorečih narodov pa obstaja še ena oznaka za upodobitev pogonske moči v obliki kratice hp (Horsepower), ki je v bistvu podobna nemški interpretaciji pogonske moči, vendar ob povezavi z drugačnimi kriteriji meritev. Na koncu pa velja omeniti še japonsko JIS (Japanese Industrial Standards) normo, ki pa v bistvu ni nič drugega kot 'licenčna' interpretacija severnoameriške 'bruto' SAE J1995 norme, posledično tudi ta interno japonska norma idealizira število razpoložljivih 'pogonskih konj' v izdelkih japonske avtomobilske industrije.
PS (Pferdestärke), najbolj razširjena definicija pogonske moči v Evropi
Oznaka, ki temelji na metričnem merilnem sistemu, primerja moč fosilno gnanega pogonskega motorja z delovno močjo konja. Po tej definiciji predstavlja 1 KM (0,7355 kW) moč, ki je potrebna za premaknitev 75-kilogramske mase v eni sekundi na višino enega metra.
hp (Horsepower), anglofilska definicija pogonske moči
To definicijo uporabljajo Američani in Britanci, tudi v tem primeru primerjajo moč fosilno gnanega pogonskega motorja z delovno močjo konja, vendar ob povezavi z drugimi kriteriji. Po tej definiciji predstavlja 1 hp (0,7457 kW) moč, ki je potrebna za premaknitev 250-kilogramske mase v eni sekundi na precej nižjo višino (30,48 cm) kot pri DIN normi (1 PS/KM ≈ 0,986 hp / 1 hp ≈ 1,014 PS/KM).
bhp (Brake Horsepower), 'čista' (bruto) pogonska moč
Ob omembi besede 'Brake' večina ljudi misli, da gre za meritev pogonske moči, ki jo Britanci merijo pri zavorah avtomobila, v resnici pa ta beseda, ki je sestavni del kratice bhp označuje zavorni upor, odnosno elektromagnetni upočasnjevalnik, ki ob delovanju motorja deluje na ročično gred.
Na vse skupaj pa vplivajo tudi klimatski pogoji meritev, ki so pri vseh omenjenih normah različni. Nemci merijo moč pogonskega motorja pri 20. stopinjah Celzija, na višini morske gladine (zračni pritisk: 1.013 mbar) ter pri nulti vlažnosti ozračja. Američani isti postopek izvedejo pri 25. stopinjah Celzija in pri nekoliko nižjem zračnem tlaku (990 mbar), tudi v tem primeru v ozračju ni vlage. Japonci, ki ob meritvah itak posnemajo Američane, pa imajo takrat nekoliko višji zračni pritisk (1.000 mbar).
