Avto.info

FIAT 8V

Senzacija iz leta 1952

Fiat 8V by Carrozzeria Speciali Fiat

Fiat 8V by Carrozzeria Speciali Fiat

Avtor: Foto: FIAT, karoseristi in avkcijske hiše
FIAT 8V: Senzacija iz leta 1952 FIAT 8V: Senzacija iz leta 1952 FIAT 8V: Senzacija iz leta 1952 FIAT 8V: Senzacija iz leta 1952 FIAT 8V: Senzacija iz leta 1952 FIAT 8V: Senzacija iz leta 1952 FIAT 8V: Senzacija iz leta 1952 FIAT 8V: Senzacija iz leta 1952 FIAT 8V: Senzacija iz leta 1952 Fiat 8V Berlinetta (1953) by Zagato

Fiat 8V Berlinetta (1953) by Zagato

Fiat 8V Cabriolet (1953) by Vignale

Fiat 8V Cabriolet (1953) by Vignale

Fiat 8V Coupe (1953) by Vignale

Fiat 8V Coupe (1953) by Vignale

FIAT 8V: Senzacija iz leta 1952 Fiat 8V Berlinetta (1955) by Vignale

Fiat 8V Berlinetta (1955) by Vignale

FIAT 8V: Senzacija iz leta 1952 Fiat 8V Coupe (1953) by Vignale

Fiat 8V Coupe (1953) by Vignale

Fiat 8V Coupe (1953) by Vignale

Fiat 8V Coupe (1953) by Vignale

Kako se lahko ljudska avtomobilska znamka prelevi v pravo 'premium' znamko? Predvsem s pravimi modeli in trmastim (vsaj dvajsetletnim …) vztrajanjem na sceni. Medtem ko so Nemci (znamki Audi & BMW) v preteklosti že dokazali, da je takšen scenarij izvedljiv, so pri številnih ostalih avtomobilskih proizvajalcih že zdavnaj zmetali puške v koruzo …

Ena takšnih znamk, kjer so v preteklosti z njihovimi modeli skušali pritegniti tudi zelo bogate kupce je tudi znamka FIAT. Tako so Italijani že leta 1921 predstavili legendarni 'Super Fiat' (Fiat 520 6.8 V12). Ta 'Über-premium' ('nadpremium') izdelek, ki je kot prvi fiat takrat prejel tudi nekoliko drugače oblikovan logotip znamke, je imel v tistem času zelo malo pravih konkurentov, ker je bil to več let edini serijski avtomobil z vgrajenim bencinskim 12-valjnikom. To je prvi Fiatov serijski poizkus uvrstitve v najvišji, aristokratski avtomobilski razred. Za samodejno premikanje tega impozantnega avtomobila so Italijani uporabili doma razviti 6,8-litrski bencinski V12 motor, ki je lahko mobiliziral približno 90 KM (66 kW) pri 2000 vrtljajih v minuti, kar je ob povezavi z vgrajenim 3-stopenjskim ročnim menjalnikom takrat zadostovalo za zagotavljanje največje hitrosti 121 km/h. To je tudi prvi Fiatov serijski pogonski motor z visečimi motornimi ventili (po 2 na vsak valj) ter vžigalnimi tuljavami za električni zagon motorja. Do leta 1923 so izdelali in prodali približno 5 takšnih 'Super Fiatov'.  Kasneje se je pojavil še en podoben dobro meščanski fiat v obliki serijskega modela 2800 (1938-1943).

Za nastanek naslednjega aristokratskega fiata, ki je istočasno junak naše zgodbe, so poskrbele okoliščine, v katerih se je znamka FIAT znašla po končani drugi svetovni vojni, ker so se takrat pričeli bolj intenzivno ukvarjati z razvojem prototipnih naslednikov (tip 100 - kasnejši fiat 600 in tip 103 - kasnejši fiat 1100) modelov kot sta 500 C in 1100 A/B/E. Vendar tedanje vodstvo v Torinu ni hrepenelo po novih ljudskih modelih, ki proizvajalcu (odnosno zaposlenim) v večini primerkov zagotavljajo 'kruh in mleko', namesto tega so se raje posvetili razvoju bolj prestižnega fiata, ki bi okronal tedanjo ponudbo znamke, istočasno pa bi tekmoval s tedanjimi izdelki domačih, italijanskih dobro meščanskih znamk (Alfa Romeo & Lancia). Ob tem so imeli predvsem v mislih zelo prestižno različico modela z razvojnim imenom tipo 101 (serijski fiat 1400 (1950-1953)). Ker so imeli tedanji inženirji in marketinški specialisti malo drugačne predstave o tem (sploh ob primerjavi z današnjim razmišljanjem, kjer je lahko vsak model 'premium' …) kaj lahko označimo kot prestiž, so seveda razmišljali o veliki Fiatovi limuzini z vgrajenim bencinskim šestvaljnikom.

Fiatova tedanja konstruktorsko-menedžerska 'sveta trojica' (Dante Giacosa, Fabio Luigi Rapi in Carlo Salamano), ki je bdela nad projektom prestižne limuzine je ob tem kmalu ugotovila, da vrstnega bencinskega 6-valjnika ne morejo 'stlačiti' v premajhen (prekratek) motorni koš nove prototipne prestižne limuzine, zato so pričeli razmišljati o bolj kompaktni rešitvi v obliki kompaktnega 2,0-litrskega bencinskega V8 motorja z nenavadnim 72-stopinjskim kotom med valji. Vendar tudi ta rešitev ni bila popolna, ker je bil V8 motor še vedno prevelik. Zagato so rešili šele z drugačno postavitvijo izpušnih kolektorjev, ki se zaradi prostorske stiske nahajajo na vrhu kompaktnega pogonskega sklopa. Ta rešitev v obliki vgrajenega V8 motorja pa ni bila všeč finančnikom znamke Fiat, ker so hitro izračunali, da bi bila velikoserijska proizvodnja takšnih motorjev enostavno predraga, posledično pa bi bila previsoka tudi prodajna cena nove serijske admiralske ladje znamke Fiat, ki so jo v prototipni različici dokončali pri Pininfarini. Namesto tega se je leta 1952 pojavil serijski fiat 1900 'Gran Luce' (tipo 105, 1952-1954) z vgrajenim pogonskim sklopom iz prve generacije terenskega modela campagnola (1951-1973).

Za premik v zgodbi so poskrbeli Dante Giacosa, Fabio Luigi Rapi in Carlo Salamano. Giacosa je želel občudovati trud, vložen v razvoj novega V8 motorja, v serijskem izdelku. Rapi je ob tem želel uveljaviti idejo o novem superšportnem fiatu, Salamano pa je 'itak' simboliziral znanega 'bencinskega odvisnika', ki je vedno razmišljal samo o avtomobilskem športu in dirkanju. Na koncu je Giacosa dobil dovoljenje za izdelavo enega voznega prototipa, ki bi znamki Fiat služil samo kot tehnološki demonstrator, ker takrat niso razmišljali o serijski izdelavi takšnega vozila. Prvi vozni prototip so Italijani dokončali že leta 1952, ker so ga predstavili publiki na tedanjem ženevskem avtomobilskem salonu, kjer fiat 8V z naprednimi rešitvami (prvi serijski fiat s posamično obešenimi kolesi, lahka samonosna karoserija iz aluminija, napredne rešitve na področju vzmetenja, ki so se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja uveljavile pri večini dirkalnikov) in zmogljivostmi osupnil tedanjo stroko in obiskovalce. Ime 8V ('Otto Vu') predstavlja posledico tedanje, še veljavne Fordove zaščite modelne oznake V8, zato so morali Italijani ob trženju njihovega prestižnega kupeja uporabiti oznako 8V.

Na začetku so kupcem ponujali različico z vgrajenim pogonskim sklopom, ki je lahko mobiliziral 77 kW (105 KM) pogonske moči pri 6000 vrtljajih v minuti. Ker je takšen fiat odlično aerodinamično oblikovan in lahek (približno 990 kg) je lahko dosegel največjo hitrost 190 km/h. Kasneje (leta 1954) je imel lastnik takšnega kupeja na voljo 85 kW (115 KM) pogonske moči (največja hitrost: 193 km/h). Zadnji izdelani primerki modela 8V se lahko pohvalijo s 94 kW (127 KM) pogonske moči pri športnih 6600 vrtljajih v minuti, posledično je višja tudi končna hitrost (210 km/h). Zanimiva pa je tudi deklarirana povprečna poraba, ki znaša 17 litrov na vsakih 100 prevoženih kilometrov. Če želite takšen avtomobil tudi uspešno tržiti, potrebujete dobre dosežke na tekmovalnih stezah. Zato so se leta 1952 trije fiati 8V udeležili slavne dirke Mille Miglia, kjer so dosegli solidne rezultate, ki so potrjevali uspešnost opravljenega konstruktorskega dela. Posadka Auricchio/ Bozzini je na koncu te vztrajnostne dirke dosegla peto mesto v svoji kategoriji ter petnajsto mesto v skupni razvrstitvi. Leta 1953 so na tej dirki dosegli podoben rezultat, ker je posadka Mosters/Vitali takrat osvojila osemnajsto mesto v skupni razvrstitvi.

Leta 1953 se je nekoliko spremenila tudi vizualna podoba prestižnih Fiatovih dvosedežnikov, ki so jih izdelali v Fiatovi hišni manufakturi "Carrozzeria Speciali Fiat", nič drugače ni bilo niti leto 1954, ko so v Torinu nastali zadnji ročno izdelani primerki tega kupeja. Večino ostalih proizvedenih primerkov (skupno 114) so oblekli pri tedanjih italijanskih oblikovalcih pločevine. Najbolj pa je v javnosti odmeval tedanji test britanske revije Autocar, kjer so tega fiata primerjali z jaguarjem XK120. Ob tem so ugotovili, da so vozne lastnosti in zmogljivosti povsem na nivoju tedaj zelo čislanega britanskega štirikolesnega aristokrata, vendar morate ob tem upoštevati, da je imel model XK120 vgrajen skoraj še enkrat večji (vrstni 6-valjnik s 3,4 litra delovne prostornine) pogonski sklop. Fiat 8V je lahko prevozil 'stoječi kilometer' (0-1000 metrov) v manj kot 30. sekundah, še v današnjih časih ni veliko avtomobilov, ki se lahko pohvalijo s takšnim podatkom. Kot zanimivost velja omeniti tudi podatek o zadnjem takšnem izdelanem fiatu, ker ima za tedanje čase (1955) nevsakdanjo karoserijo iz poliestra. Ta legendarni model znamke FIAT je kasneje dobil spiritualnega naslednika v obliki prestižnega 6-valjnega fiata 2300 S coupe (1961-1968).

FIAT 8V: Senzacija iz leta 1952
Fiat 8V Coupe (1954) by Ghia

Fiat 8V Coupe (1954) by Ghia

FIAT 8V: Senzacija iz leta 1952
Fiat 8V Supersonic Coupe (1953) by Ghia

Fiat 8V Supersonic Coupe (1953) by Ghia

FIAT 8V: Senzacija iz leta 1952
Fiat 8V Berlinetta (1953-1955) by Zagato

Fiat 8V Berlinetta (1953-1955) by Zagato

Fiat 8V Berlinetta Speciale (1955) by Pininfarina

Fiat 8V Berlinetta Speciale (1955) by Pininfarina

2,0-litrski V8 motor

2,0-litrski V8 motor

FIAT 8V: Senzacija iz leta 1952
FIAT 2800 Berlina (1938)

FIAT 2800 Berlina (1938)

FIAT 2800 Cabriolet (1943) by Bertone

FIAT 2800 Cabriolet (1943) by Bertone

FIAT 520 6.8 V12

FIAT 520 6.8 V12

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov