Leta 1978 se je na sceni pojavila povsem nova športna mazda, ki je utelešala in na koncu celo presegla vsa pričakovanja ljubiteljev avtomobilov z vgrajenimi rotacijskimi (Wankel) pogonskimi sklopi, ker mazda RX-7 še vedno predstavlja najbolje prodajano vozilo s takšnim motorjem v celotni zgodovini avtomobilizma.

Zgodba o tem klasičnem 2+2 kupeju (dolžina: 4285 mm, širina: 1675 mm, višina: 1260 mm, medosna razdalja: 2420 mm, masa avtomobila: 985 kg), ki ga nekateri v pogledu oblikovanja opisujejo kot bolj 'ostro in oglato' kopijo bolj zaobljenega 'ljudskega porscheja' 924, se je pričela odvijati že leta 1973, ko so se v Hirošimi odločili za razvoj novega rotacijskega pogonskega sklopa, ki naj bi kasneje 'pristal' v nizkem motornem košu novega serijskega kupeja, prvotno imenovanega RX-6, ker je predstavljal naslednika serijskega modela RX-5. Vendar so se na koncu raje odločili za oznako RX-7, ker naj bi simbolizirala nov začetek na področju razvoja rotacijskih motorjev. Za razvoj in kasnejšo izdelavo novega športnika je poskrbel vodja projekta RX-7 (Sumio Mochizuki), medtem ko je za dokončno oblikovanje poskrbel hišni oblikovalec Matasaburo Maeda, ki se je s tem pričel ukvarjati v maju leta 1976. V novembru leta 1976 je mazda RX-7 prejela dokončno serijsko podobo.

V naslednjem letu, ko smo bili v Evropi priča pokopu legendarnega NSU-ja Ro 80, je podjetje iz Hirošime postalo edini proizvajalec serijskih avtomobilov z vgrajenimi rotacijskimi motorji, kupcem v ZDA pa so potihoma že pričeli ponujati prve primerke novega športnega kupeja, ki leta 1977 še ni nosil uradne modelne oznake RX-7. V februarju leta 1978 je sledila prva novinarska predstavitev nove mazde RX-7 (tip SA22C/FB), ki ji je 30. marca leta 1978 sledil tudi uradni japonski pričetek prodaje. Na domačem tržišču nova športna mazda ni nosila globalne oznake RX-7, tam so jo poznali kot model savanna. 24. aprila leta 1978 so ta avtomobil spoznali tudi kupci v ZDA, kjer so ga ponujali za 7.000 ameriških dolarjev, poleg tega je vsak severnoameriški kupec takšne mazde prejel še takrat neverjetno velikodušno odmerjeno garancijo za prvih 80.000 prevoženih kilometrov.

Za takšno japonsko samozavest na področju motorne zanesljivosti je zaslužen legendarni Kenichi Yamamoto. Prvi Wanklov motor, ki so ga po nemških specifikacijah proizvedli v hirošimski tovarni, je ob delovanju povzročal toliko vibracij, da je opraskal notranje stene rotorskega ohišja. Pomanjkljivost so Yamamoto in njegovi inženirji odpravili z izpopolnjenim tesnjenjem in mazanjem. Največji dokaz glede vzdržljivosti vgrajenega motorja v mazdi RX-7 smo dobili leta 1981, ko je takšna mazda v Belgiji (dirkališče Spa-Francorchamps) osvojila prvo mesto na 24-urni dirki in ob tem porazila favorite v obliki dirkalnikov znamk BMW (530i), Ford (capri III 3.0 S), Opel (monza 3.0 E) in Chevrolet (camaro Z28), znana pa je tudi po številnih zmagah v tedanjem britanskem prvenstvu turnih avtomobilov in severnoameriškem prvenstvu IMSA, kjer je kompaktna mazda osvojila več kot 100 zmag in postala strah in trepet vseh voznikov z vgrajenimi klasičnimi batnimi motorji …

V serijskih različicah tega 2+2 kupeja se je najprej pojavil 2-kolutni rotacijski motor (2 x 573 cm³), ki so mu nemški uradniki ob obračunavanju primernih pristojbin podvojili delovno prostornino (v Nemčiji je imela takšna mazda uradnih 2292 kubičnih centimetrov delovne prostornine). Ta 1,2-litrski motor je lahko mobiliziral 77 kW (105 KM) pri 6000 vrtljajih v minuti ter 147 Nm motornega navora pri 4000 vrtljajih v minuti. Tako motorizirana nemška mazda RX-7 (masa avtomobila: 1060 kg) je zaključila pospeševanje od 0-100 km/h v devetih sekundah in na koncu dosegla največjo hitrost 190 km/h. Vendar vse skupaj ni bilo ravno poceni, ker znaša uradna povprečna poraba takšne mazde približno 15 litrov na sto prevoženih kilometrov. Približno 2 litra na vsakih 100 km več kot pri klasično gnanih  konkurentih. Kasneje se je pojavila (1980-1985) modificirana verzija tega motorja (85 kW/115 KM, 152 Nm pri 4.000 vrt./min., največja hitrost: 200 km/h, 0-100 km/h: 8,8 s), ki je končno prebila takrat še magično mejo 200 km/h.

Domačim kupcem so Japonci že leta 1980 ponudili prisilno polnjeno (turbo) različico mazde RX-7 z občutno večjo zalogo razpoložljive motorne moči in navora (96 kW/130 KM pri 7000 vrt./min. ter 165 Nm motornega navora pri 4000 vrt./min.). Ta različica se kljub povečanemu številu 'konj' ni mogla pohvaliti z zmogljivostmi osnovne različice, ker od nje ni nič hitrejša pri pospeševanju. Poleg tega je od nje tudi počasnejša (največja hitrost: 180 km/h). Njene glavne prednosti so razvidne šele ob razkritju informacije o povprečni porabi na vsakih 100 prevoženih kilometrov, ki je za 5 litrov nižja (10 litrov/100 km) kot pri običajni mazdi RX-7 (15 litrov/100 km). Mazdin „Porsche-Killer“ ('ubijalec porschejev' - s tem je mišljen predvsem Porschejev model 924, v Nemčiji takšno mazdo poznajo tudi po imenu „Rächer des Ro“) se je dokazal tudi na številnih primerjalnih testih z glavnim konkurentom v obliki ljudskega porscheja 924 (dolžina: 4200 mm, širina: 1685 mm, višina: 1270 mm, medosna razdalja: 2400 mm, masa avtomobila: 1080 kg), ki ga je premikal vgrajeni 2,0-litrski Audijev bencinski vrstni štirivaljnik (92 kW/125 KM pri 5800 vrt./min. ter 168 Nm motornega navora pri 3500 vrt./min., pospeševanje od 0-100 km/h: 9,9 sekunde, končna hitrost: 200 km/h), ker gre za podobna avtomobila.

Povsem neprimerljiva (5.800 nemških mark razlike) pa je bila prodajna cena. Za novo mazdo RX-7 je nemški kupec leta 1979 odštel točno 22.190 nemških mark, za porscheja 924 je moral odšteti najmanj 27.990 nemških mark. Seštevek njene konkurenčnosti in ugodne prodajne cene se je odražal tudi pri proizvodnih številkah, ker je prva mazda RX-7 dosegla neponovljiv tržni uspeh ob primerjavi z naslednjimi generacijami tega modela. V vseh treh modelnih generacijah so Japonci izdelali približno 811.000 primerkov modela RX-7, od tega je 471.018 primerkov iz prve generacije tega modela, ki ima danes že zdavnaj kultni status. Ob tem velja poudariti tudi to, da so približno 80 odstotkov vseh izdelanih primerkov prve generacije tega kupeja izvozili v ZDA. Omeniti pa velja tudi približno 30 odprtih primerkov tega modela (prva generacija), ki so nastali leta 1980 v nemški karoserijski delavnici Lorenz und Küwe. Uspeh prve generacije mazde RX-7, ki jo je leta 1985 nasledila druga generacija tega kupeja, leži predvsem v tem, da je to avtomobil, ki kupcev z vgrajenim rotacijskim motorjem ni odganjal, temveč jih je celo privlačil, in to v obdobju avtomobilske zgodovine, ko so pri vseh ostalih avtomobilskih znamkah že zdavnaj obupali nad rotacijsko delujočim motorjem.

Spa-Francorchamps leta 1981

Leto 1978. Prvi milijon proizvedenih vozil z vgrajenim Wankel motorjem