Leta 1959 so pri znamki Mitsubishi ustvarili majhen serijski model, ki je napovedal vnovični vstop te avtomobilske znamke na tržišče osebnih avtomobilov, ker japonska povojna zakonodaja do leta 1955 ni podpirala in stimulirala izdelave osebnih vozil, temveč je podpirala samo izdelavo lahkih in težjih gospodarskih vozil ter avtobusov.
Po končani drugi svetovni vojni, ki je na Japonskem uničila tudi veliko cestne infrastrukture, se Japonci niso pretirano zanimali za osebne avtomobile, ker so imeli poleg vseh težav tudi zelo nizko kupno moč. Poleg tega so okupacijske oblasti vpeljale davčno zakonodajo, ki je favorizirala predvsem izdelavo gospodarskih vozil. Posledično se tudi tedanji japonski proizvajalci niso pretirano ukvarjali z razvojem osebnih vozil. To se je spremenilo šele leta 1952, ko so Japonci pričeli izvajati postopne spremembe pravil igre in leta 1955 izvedli prvi nacionalni razpis za razvoj in izdelavo 'japonskega volkswagna', se pravi japonskega ljudskega vozila, ki bi bilo dostopno vsem kupcem.
Do takrat se je japonska povojna avtomobilska industrija pri razvoju in izdelavi osebnih avtomobilov zanašala predvsem na sodelovanje in licenčno proizvodnjo evropskih in ameriških modelov. Pri znamki Mitsubishi so na podlagi takšnega sodelovanja izdelovali model henry J znamke Kaiser (1951) in tudi legendarnega jeepa (1953). Ko se je leta 1955 pojavil državni razpis za nov japonski ljudski avtomobil, ki so ga pospremile tudi državne subvencije in bolj mila davčna politika, so se v podjetju Shin Mitsubishi Heavy-Industries odločili, da bodo sodelovali pri razvoju takšnega vozila.
Ob tem so si pomagali tudi z izkušnjami letalske podružnice tega koncerna, ker je model 500 prvi japonski serijski avtomobil, ki so ga oblikovali ob pomoči vetrovnika. Ob tedanjih testiranjih v vetrovniku so uporabili pomanjšani model v merilu 1:5. Majhno 4-sedežno 2-vratno limuzino (dolžina: 3140 mm, širina: 1390 mm, višina: 1380 mm, medosna razdalja: 2065 mm, masa avtomobila: 490 kg, pnevmatike: 5.20-12) z vgrajenim pogonskim sklopom v zadku in štirimi posamično obešenimi kolesi je premikal zračno hlajeni vrstni bencinski OHV 2-valjnik (tip NE19A) s samo 0,5-litra delovne prostornine, ki je uporabniku ob povezavi s 3-stopenjskim ročnim menjalnikom, lahko ponudil 21 'dvotaktnih konj' (približno 15 kW) pogonske moči pri 5000 vrtljajih v minuti.
Novinec se je leta 1959 prvič predstavil obiskovalcem in novinarjem tedanjega tokijskega avtomobilskega salona, kjer so ga hitro proglasili za senzacijo, ker je bil kupcem na voljo že za 390.000 japonskih jenov, 10.000 jenov ceneje kot so predvidevala določila državnega razpisa, ki so pogojevala tudi razpoložljivo pogonsko moč in samo velikost avtomobila. Do konca leta 1963 so Japonci prodali 13.289 primerkov tega modela, ki so ga leta 1961 ponudili tudi v 'Super Deluxe' različici (0,6-litra, 25 KM, približno 18 kW). Leta 1962 se je pojavil njegov malenkostno večji naslednik v obliki podobno oblikovanega modela 600, ki so ga kupcem prvič ponudili v povezavi z modelno oznako colt. Tako je do konca leta 1965 nastalo tudi 13.739 primerkov modela 600.
