Renault Colorale Savane
Renault Colorale Prairie
Renault Colorale Fourgonnette
V maju leta 1957 so se Renaultovi trgovci znebili še zadnjih količin legendarnega modela colorale, ki ga lahko mirne duše označimo za prvo SUV vozilo znamke Renault. Ta nesrečni Renaultov 'crossover' model (1950-1957), ki so ga tedanjim kupcem ponujali v številnih različicah, bi današnji modno osveščeni kupci verjetno zelo hitro razgrabili, takrat pa ni našel prav veliko kupcev, ki bi za obisk civilizacije potrebovali 'terensko vozilo'.
Proti koncu štiridesetih let prejšnjega stoletja so se pri znamki Renault pričeli ukvarjati z razvojem naslednika osebnega modela juvaquatre (1937-1952), ki so ga kupcem ponujali tudi v zelo priljubljeni lahki gospodarski različici 'Fourgonnette'. Ker Francozi z ukinitvijo tega serijskega modela niso želeli povzročiti prebega lojalnih kupcev k konkurenci, so sprožili nastanek serijskega modela colorale, kjer že njegova modelna oznaka razkriva komu je ta avtomobil sploh namenjen, ker je modelna oznaka colorale sestavljena iz dveh besed (COLOniale & ruRALE). 'Visoko nasajeni' francoski karavan (dolžina: 4270 mm, širina: 1980 mm, višina: 1750 mm, medosna razdalja: 2680 mm) 'z obrazom' serijskega modela 4CV so takrat oglaševali kot izredno praktično družinsko vozilo (station wagon), vendar mu je večina kupcev takrat obrnila hrbet, ker je zaradi 'SUV genov' precej manj eleganten in zaradi prevelike mase (s to težavo živijo tudi moderni SUV-ji in oblikovni križanci …) tudi veliko bolj okoren in potraten z gorivom kot nekateri tedanji konkurenti v obliki podobno praktičnih klasičnih karavanov (citroën 11 ‘Familiale’, peugeot 203 break in ford / simca vedette station wagon).
Za te nečedne lastnosti modela colorale je kriva kombinacija dveh faktorjev (prešibak pogonski sklop + prevelika masa vozila, v to past se radi ujamejo tudi današnji kupci avtomobilov ob 'hlastanju' po čim večji količini vgrajene komfortne opreme …), ker ga je premikal zastarel 2,4-litrski vrstni bencinski štirivaljnik iz leta 1936 (prva predstavitev tega motorja), ki je lahko uporabniku zagotovil največ 36 kW (48 KM) pogonske moči. Če k temu prištejemo še 1620 kilogramov neto mase, dobimo recept za katastrofo (vsaj v pogledu zmogljivosti in povprečne porabe goriva). Leta 1953 so Francozi omilili to napako z vgradnjo 2,0-litrskega bencinskega štirivaljnika iz tedanjega top osebnega modela fregate, ki je lahko mobiliziral več 'konj' (43 kW / 58 KM). Manjši motor je bil tudi bolj davčno ugoden, vendar je imel manj razpoložljivega motornega navora, bistveno nižja pa ni bila niti povprečna poraba. Prva verzija modela colorale je lahko 'drvela' z največ 100 km/h, verzije z močnejšim motorjem so dosegle največjo hitrost 105 km/h. Večino pontonskih karoserij modela corolare so izdelali v podjetju Chausson, dokončno izdelavo je prevzela znamka Renault.
Do februarja leta 1956 so Francozi dobavili kupcem približno 43.000 primerkov tega spiritualnega predhodnika današnjih Renaultovih modelov alaskan in kadjar, ki so ga kupcem ponujali v številnih karoserijskih različicah (colorale prairie, colorale pick-up, colorale taxi, vozna šasija s kabino, colorale savane, furgon) ter tudi s 4x4 pogonom. Za njegov zaton je kriva predvsem neekonomičnost, ker so kupci prihajali večinoma iz vrst kmetov ter ljudi, ki so živeli v francoskih kolonijah. Trditev, izrečena v medijih, da je alaskan prvi poltovornjak znamke Renault je smešna, sploh za avtomobilsko podjetje, kjer že več kot 100 let izdelujejo tudi gospodarska vozila vseh vrst, seveda so bili med njimi tudi poltovornjaki …
