Opis in fotogalerija

Dacie sicer ne štejemo med moderne znamke, a mora tudi ta ves čas napredovati, da vzdržuje stik s tistimi, ki odločajo o prihodnosti avtomobilizma. V ta namen so Romuni tik pred novim letom prenovili celotno paleto vozil, vključno s sanderom, ki je postal prijetnejših oblik in bogatejši za nove pogonske kombinacije. Eno izmed njih smo tokrat preizkusili in avtomobil vrnili precej mešanih občutkov.

A najprej k vidnim posodobitvam, ki so sandera navzven pripeljale v avtomobilsko sedanjost. Spredaj ima po novem led dnevne luči in malenkost drugačne linije, grafika zadnjih luči pa ima s štirimi pravokotniki nekoliko bolj tridimenzionalno podobo. V prostorno zasnovani notranjosti je glavna novost sodoben volanski obroč, ki zamenjuje zares neprijetno zastarel izdelek, ki je bil še vedno derivat volana iz clia druge generacije.

Gumbi so na novem lepše razporejeni, škoda je le, da so namenjeni le tempomatu, saj bi prav prišle tudi tipke za radijski sprejemnik. Te so še vedno na obvolanski ročici, ki jo poznamo iz skoraj vseh renaultov. Nad prostornostjo in udobjem sandera se nikoli nismo pritoževali, tako pri sedežih kot prtljažniku. Ta ponuja 320 litrov prostora, kar je 20 več od clia, medtem ko ga je s podiranjem naslona zadnje klopi mogoče povečati na 1.200 litrov.

Izbira robotiziranega menjalnika je cenovno zanimiva, a iz avtomobila izsesa še zadnji delček zabavnega.

Pri Dacii o nekih naprednih pomagalih za voznika sicer še vedno ne moremo poročati, je pa vseeno tudi sandero dobil nekaj uporabnih dodatkov. Med njih štejemo sistem za pomoč pri speljevanju v klanec, prav tako pa nas je prijetno presenetilo, da je imel motor sistem start & stop. Ta je k varčevanju z gorivom pomagal (iz clia poznanemu) 0,9-litrskemu trivaljniku, ki s pomočjo turbopolnilnika zmore 66 kW (90 KM). Sicer se je v sanderu odrezal nekoliko slabše kot v francoskem bratrancu, saj se tresljaji občutno prenašajo v kabino.

To je najbolj opazno pri nižjih vrtljajih, še posebej v prostem teku in pri speljevanju. Ker je podprt z dovolj veliko zalogo moči, so se pri Dacii odločili, da je pravi kandidat za samodejni menjalnik. Žal je edini cenovno sprejemljiv menjalnik te vrste robotiziran in s petimi stopnjami prenosa, vse skupaj pa deluje precej neprepričljivo. Menjave prestav so zelo počasne in od voznika zahtevajo precej potrpljenja, ob bolj dinamični vožnji pa mnogo prilagajanja in dobrega predvidevanja. Priznamo, da mi z njim nismo imeli pravega potrpljenja, zato se je precej maščeval s porabo goriva, ki je v povprečju znašala kar 8,9 litra na 100 kilometrov.

Takšna kombinacija je zaradi cenovne ugodnosti (cenejšega novega avtomobila s samodejnim menjalnikom pri nas ne boste našli) za uporabnike, ki nujno potrebujejo avtomatiko, dobra rešitev, sicer pa je naše priporočilo, da obdržite tisočaka in za 8.990 evrov izberite solidno opremljeno izvedbo laureate z osnovnim bencinskim motorjem in ročnim menjalnikom.