Opis in fotogalerija

Nobena skrivnost ni, da je opel grandland X tesen sorodnik peugeota 3008. A vsaj na prvi pogled tega ne kaže. Tudi sicer je to precej težko opaziti, saj nemec namesto ekstravagantnih linij in arhitekturnih rešitev notranjosti raje prisega na klasičen pristop. Kot tak, seveda, piha na dušo bolj tradicionalnim kupcem, mi pa smo tokrat preverili, kako se odreže z objektivnega vidika. Neposredne primerjave s francozom v nadaljevanju ne bomo delali, bomo pa izpostavili tiste elemente, s katerimi ga opazneje prekaša ali za njim zaostaja.

Recept mehkega križanca je preizkušeno dober, tehnična osnova tudi. Podvozje je dobro uravnoteženo, saj učinkovito blaži različne udarce s ceste in s tem prispeva k udobni vožnji, v zahtevnejših razmerah, kot so naglo zaviranje ali hitrejša vožnja skozi ovinke, pa se izkaže z zanesljivostjo in predvidljivostjo. Kakšen poseben športnik grandland ni, tudi nagibanje v ovinkih ni ravno zanemarljivo, a tako glede udobja kot lege na cesti se med neposrednimi tekmeci uvršča med boljše izbire – še posebej s kombinacijo obeh lastnosti.

Pozabite na nekoč robustno frontero ali nerodno antaro, grandland X je popolnoma druga zgodba.

Morda je na papirju videti nenavadno, a testnega grandlanda je poganjal bencinski motor z vsega 1,2 litra delovne prostornine in za povrh še trivaljne zasnove. Priznamo, tudi mi smo bili sprva (oziroma še pred prevzemom vozila) malce skeptični o tej kombinaciji, a že prvi kilometri so popolnoma razblinili vse dvome. Zato se znebite predsodkov zaradi njegove majhnosti, ta motor se v grandlandu resnično izkaže! Miren in mehko tekoč, kot se za bencinarja spodobi, zaradi treh valjev morda malce neobičajnega, a še zdaleč ne neprijetnega zvoka (pri zvočni izolaciji imajo pri Oplu sicer še nekaj prostora za izboljšave) in uporaben v širokem območju vrtljajev.

Še preden kazalec na merilniku doseže številko dve, je dovolj prožen, živahen, poskočen in odziven – vse tja do petih tisočakov in čez. Dobro se ujame z ročnim menjalnikom s šestimi stopnjami prenosa; dovolj dolga šesta prispeva k udobni vožnji po avtocesti in v celem ohranja zmernejšo porabo goriva. Ta je, brez kakšnega pretiranega »šparanja«, na testu v povprečju znašala dobrih sedem litrov, kar je glede na velikost avtomobila dober rezultat. K temu prav gotovo pripomore razmeroma majhna masa vozila, saj prazno tehta le 1.350 kilogramov.

Ustrezna izbira doplačilnih opremskih paketov vam praviloma prinese dodaten popust.

Bencinski motor je morda manj običajna odločitev, a je notranjost toliko bolj tradicionalna. Klasična, germansko urejena in za razliko od peugeota z običajno velikim volanskim obročem, analognimi merilniki in – to je prav gotovo najpomembnejše – s klasičnimi stikali in vrtljivimi gumbi za upravljanje poglavitnih funkcij (prezračevanje, avdio, asistenčni in drugi sistemi …). Seveda v spregi z večnamenskim in na dotik občutljivim zaslonom, ki pa, hvala bogu, ni najpomembnejši (ali celo edini) vmesnik med voznikom in avtomobilom.

Spet poudarjamo, da je takšna zasnova bistveno boljša, učinkovitejša, med vožnjo preprostejša za uporabo in ne nazadnje bolj varna. Opel je tu nedvomno boljši. Klasično zasnovana notranjost prav tako pušča vtis večje prostornosti, pa tudi sicer je grandland v kabini ne pušča odprtih želja. Niti glede kakovosti in natančnosti izdelave, manjše razočaranje je le prtljažni prostor – s 514 litri sicer ustrezno velik, a s precej majhno nakladalno odprtino in visokim robom. Če nameravate v njem voziti kolo, pred nakupom le preverite, če ga lahko spravite vanj!

Preverite tudi ponudbo dodatnih paketov opreme (priporočamo predvsem varnostni paket in odlične prilagodljive led žaromete), saj boste v kombinaciji z njimi upravičeni do dodatnega popusta. Ta je ceno v primeru testnega, resnično temeljito opremljenega vozila znižal na 28.600 evrov.