Opis in fotogalerija

Mazdine prenove avtomobilov so večinoma zelo blage in le redko lahko že na daleč opazimo razlike pred ter po prenovi. Mazda6 je še posebej tipičen primer tega, kar ni mišljeno kot slabo, saj je njen zunanji videz daleč od postaranega. Oblikovalci so že v prvi seriji karoserijo odlično urezali, zato je šestica še vedno videti zelo sodobno.

Videz pa v tem primeru vseeno vara, saj ima avtomobil kar nekaj pomembnih novosti. Precej izboljšav je na armaturni plošči, katere srednji del je zaradi postavitve 'lebdečega' zaslona lahko precej nižji. S tem se je odprl boljši pogled na cestišče, vse skupaj pa je videti bolj sodobno. Novost je tudi barvni zaslon, ki je nadomestil povsem desni merilnik pred voznikom in prikazuje vse podatke, ki bi voznika utegnili zanimati med vožnjo. Sicer je tudi po teh izboljšavah ostalo nekaj prostora za popravke, na primer pri vmesniku multimedijskega sistema.

Nas je na testu zmotil seznam radijskih postaj, ki je ob vsaki izbiri ene od postaj izginil in zahteval ponovno aktivacijo ter (dolgotrajno) brskanje. Tisti, ki med vožnjo velikokrat izbirate med programi in se trudite izogibati raznim nagradnim igram, skritim zvokom in drugorazrednemu duhovičenju, boste razumeli, zakaj je to lahko nadležno. Kar se ostalih stvari tiče, so odlična ergonomija, udobje in prostornost ostali enaki. Prtljažnik še vedno meri 522 litrov in je po potrebi povečljiv na 1.648 litrov.

Šestica je bila že v prvo pravi diamant, ob prenovi pa so ga le še bolj zbrusili.

Najbolj glasno reklamirana novost mazde6 je sistem G-Vectoring Control, ki vozniku v ovinkih pomaga s sicer znanim dirkaškim trikom, ki ga vsak rad izvaja sam, tu pa za to poskrbi elektronika. Ob vstopu v zavoj motorju za nekaj milisekund ustavi vbrizg goriva in s tem odvzame nekaj navora. Gre za malenkost, ki je dovolj, da se nekoliko bolj obremeni sprednji kolesi in s tem zagotovi boljši oprijem. Tega med vožnjo nikoli nismo zaznali, opazna je le bolj suverena lega v ovinkih.

Opisan pripomoček za bolj dinamično vožnjo je bil toliko bolj uporaben zato, ker je testni avtomobil poganjal najmočnejši turbodizel v ponudbi. Ta zmore 129 kW (175 KM) in je povezan s solidnim, čeprav ne najhitrejšim 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Na testu je v povprečju zahteval 7,2 litra goriva, kar, glede na ponujeno, ocenjujemo za povsem zmeren rezultat.

Vožnja tega avtomobila je pravi užitek in se lahko primerja z dražjimi, premium izdelki, kjer vozna dinamika veliko šteje, a tudi stane. Vse to in še izjemno bogat paket opreme, vključno z usnjenim oblazinjenjem, pa pri Mazdi dobite za manj kot 35 tisočakov.