Avto.info

Loryc electric speedster

Vrnitev španske 'sardine'

Loryc electric speedster: Vrnitev španske 'sardine'

Loryc electric speedster

Avtor: Foto: Opel
Loryc electric speedster: Vrnitev španske  sardine Loryc electric speedster: Vrnitev španske  sardine Loryc electric speedster: Vrnitev španske  sardine Loryc electric speedster: Vrnitev španske  sardine Loryc electric speedster: Vrnitev španske  sardine Loryc electric speedster: Vrnitev španske  sardine Loryc electric speedster: Vrnitev španske  sardine

Iz Španije prihaja novica o nedavni obuditvi španske avtomobilske znamke Loryc, kjer so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja izdelali približno 120 avtomobilov. Za ponovno rojstvo te relativno neznane (najbolj znani lastnik avtomobila te znamke je Ernest Hemingway) avtomobilske znamke je zaslužen nemški podjetnik, ki že dolgo živi na enem izmed Balearskih otokov.

Leta 1919 ustanovljeno podjetje Loryc S.A. se je najprej ukvarjalo samo s prodajo in servisiranjem vozil francoske znamke De Dion-Bouton. Leta 1920, po pridobitvi francoske licence, so poslovanje razširili tudi na izdelavo lastnih modelov, ki so si pri prebivalcih Balearskih otokov hitro prislužili ljudsko ime „La Sardina“, predvsem zaradi specifičnega oblikovanja in uporabljenih lahkih karoserij iz sijočega aluminija. Do konca leta 1923 naj bi izdelali približno 120 novih avtomobilov, vendar jih je do danes preživelo samo 6, vključno s primerkom, ki si ga je leta 2015 omislil Nemec Charly Bosch, ki je od leta 2013 lastnik blagovne znamke Loryc.

Za zaton te avtomobilske znamke je poskrbela tedanja politična situacija na tem končku Evrope, ker se je moralo majhno špansko podjetje (približno 60 zaposlenih) ob uvozu potrebnih dobrin (v Španiji so izdelali samo karoserijo in nosilno šasijo, vse ostalo so uvažali iz Francije …) za izdelavo avtomobilov bosti s tedanjo špansko birokracijo in visokimi carinskimi dajatvami na uvoženo blago. Špancem ni pomagalo niti posredovanje tedanjega španskega kralja (Alfonso XIII.), ki je skušal omiliti predpise, zato so leta 1925 dokončno zaprli vrata tovarne na Mallorci.

Potem se do leta 2013 ni zgodilo nič. Takrat se je na Mallorco preselil nemški inženir Charly Bosch, človek s več kot 25 let delovnih izkušenj na področju razvoja električnih motorjev, ki si je na začetku želel kupiti rabljenega legendarnega forda T v kabrioletski različici, vendar iz te moke ni bilo kruha. Je pa ob iskanju primernega avtomobila povsem slučajno naletel na enega izmed zadnjih šestih preživelih avtomobilov znamke Loryc, katerega lastnik (osemdeset let lastništva! …) je ob prodaji postavil samo en pogoj, ker je pričakoval, da avtomobil tudi z novim lastnikom ne bo nikoli zapustil rodnih Balearskih otokov.

Da razjasnimo, Charly si starodobnika ni omislil za razkazovanje na kakšnem izboru najlepših avtomobilov, temveč za vsakdanjo vožnjo. Tu je zelo hitro prišlo do izraza spoštljivih 90 let tega avtomobila, ker je Charly ob vožnji v zelo kratkem času doživel dve težji motorni okvari. Zato se je po krajšem premisleku odločil za temeljito preobrazbo avtomobila, ker je odstranil prvotni pogonski sklop in vse skupaj nadomestil z vgradnjo elektromotorja in primerne količine akumulatorjev. S takšnim avtomobilom je prevozil približno 6.000 kilometrov, in to brez problemov. Kasneje se mu je porodila ideja o serijski izdelavi, zato je navezal stike z dobavitelji v avtomobilski industriji in se pobrigal za pridobitev evropskega COC spričevala, ki mu omogoča prodajo takšnega avtomobila v celotni Evropi.

Po njegovih besedah so interes pokazali pri štiridesetih evropskih dobaviteljih sestavnih delov za avtomobilsko industrijo. Še več posluha za njegove ideje so imeli pri znamki Opel, ker je nova 'električna sardina' tehnološko v sorodu z modelom adam, ki je prispeval približno dva ducata sestavnih komponent, predvsem vzmetenje in dele podvozja, vključno z zavornim in volanskim krmilnim sistemom. Razlog za intenzivno povezovanje z obstoječimi proizvajalci ni samo finančne narave, istočasno je moral Charly skonstruirati avtomobil, ki bo ustrezal zahtevam spričevala COC, kjer je navedeno, da teža takšnega električno gnanega avtomobila ne sme presegati 449 kg, in to brez vgrajenih akumulatorjev.

Čeprav je v modelno oznako tega avtomobila vključena tudi oznaka speedster (najbolj športno orientirana karoserija v svetu avtomobilizma, ker jo zaznamuje popolna odsotnost komfortne opreme …) jo v tem primeru ne smemo jemati dobesedno, ker gre za prav nič športno orientiran avtomobil (uporabnik ima na zalogi največ 20 'konj' pogonske moči), ki je namenjen predvsem uživačem do hitrosti 100 km/h, hitreje se z njim ne boste mogli peljati, podobno omejen je tudi akcijski doseg z enim samim polnjenjem akumulatorjev, ki znaša približno 250 km. Na leto naj bi nastalo približno 300 novih primerkov tega za današnje čase nenavadnega električno gnanega avtomobila, ki bo nagovarjal predvsem ekološko naravnane kupce, ki jim moderni 'kosi mila na kolesih' (poudarek na aerodinamiki, nobenih barvnih detajlov, vse je obarvano v enaki barvi karoserije, po čudežu jim ob izdelavi uspe rešiti edino svetlobna telesa, kabinska stekla in pnevmatike, da ostanejo v drugi barvi, odnosno prosojna …) niso všeč.

Charly Bosch se ob tem zaveda, da bo izvedba takšnih poslovnih načrtov zelo težko uresničljiva, ker gre za zelo specifičen avtomobil, ki ni ravno poceni. Za osnovno opremljeno različico tega avtomobila bo kupec odštel približno 45.000 evrov (že vgrajeni akumulatorji so vredni približno 20.000 evrov), ob željah po dodatni opremi lahko prodajna cena hitro poskoči na 50.000 evrov.

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov