Paolo Tumminelli
Čeprav je dominantno obnašanje nekaterih ljudi ob vožnji avtomobila v javnem prometu dejansko vredno obsojanja in pomilovanja, ker v takšnem okolju nima kaj iskati, sta se dominanca in agresivnost v avtomobilskem oblikovanju v zadnjih letih odlično prijela pri kupcih, predvsem takšnih, ki ljubijo 'nastopaške' oblikovne linije nekaterih sodobnih avtomobilov.
Ta skrb vzbujajoča informacija o modnem spodbujanju agresivnosti v javnem prometu s pomočjo takšnega oblikovanja je sprožila tudi val pomislekov pri avtomobilistični stroki, ker je med nami še veliko takšnih, ki si ob pogledu na današnje 'štirikolesne podmornice' želimo več transparentnosti (večja preglednost iz vozila, predvsem na račun večjih steklenih površin …) in 'manj oklepa' (sploh v primeru debelih prednjih A stebričkov ter zajetnih C stebričkov, ki omejujejo pogled nazaj in vstran …) na območju potniške kabine, več elegance namesto mačo SUV izgleda ter predvsem več gracioznosti (lahkotnost, ki jo lahko zagotovi samo lahka karoserijska gradnja …) na področju avtomobilskega oblikovanja.
Zato so se nemški kolegi iz revije Auto Bild v zadnji številki (4/17), ki je v Nemčiji izšla 27. januarja 2017, tokrat ukvarjali predvsem s tolmačenjem sodobnega avtomobilskega oblikovanja. Pri iskanju odgovorov jim je pomagal znani profesor Paolo Tumminelli, cenjeni strokovnjak na področju avtomobilskega oblikovanja, ki je istočasno tudi vodja kölnskega inštituta "Goodbrands Institute for Automotive Culture". Ob tem je omenil sedem glavnih posebnosti, ki vplivajo na agresivnost današnjih avtomobilov, med ključnimi je izpostavil velikost avtomobila, 'simboliko prekrižanih puščic' in uporabo 'tankovskih karoserij'. Tumminelli pravi, da ljudje na evolucijski poti nismo razvili samo sposobnosti hitre prepoznave obrazov, temveč smo razvili tudi sposobnost prepoznave pomena obrazne mimike. Ob delovanju te starodavne človeške 'programske opreme', ki je trdno zakoreninjena v naši 'matični plošči' (možgani), se je žal pojavil tudi 'hrošč', ki občasno zmede našo percépcijo, ker znamo ljudje ob ogledu okolice poiskati obraz tudi tam, kjer ga v bistvu ni, recimo pri raznih neživljenjskih formah, vključno z avtomobili …
Tega dejstva so se vedno zavedali tudi avtomobilski oblikovalci, ker jih je v to smer potisnila sama zasnova avtomobila ter zakonski predpisi. Zato je osnovna oblikovalska postavitev prednjega para žarometov ključna pri določanju vseh ostalih karakternih lastnosti avtomobila, ker so človeški možgani ob pogledu na takšno 'polovično' sliko sposobni sami zapolniti praznino med žarometoma. Prednjemu paru žarometov ljudje skoraj vedno pripisujemo pomen človeškega ali živalskega para oči, maska hladilnika ali prednji odbijač ob tem prevzame vlogo ust, pokrov motorja in nameščena značka pa dobita vlogo nosu. Trenutno obstajata dva 'mainstream' trenda oblikovanja prednjega dela avtomobila. Pri majhnih in pri ostalih avtomobilih, ki so naravnani bolj po okusu žensk ter družin, se oblikovalci velikokrat odločijo za obliko, ki avtomobilu prinaša vesel 'otroški obraz', ker želijo s tem povečati faktor prikupnosti. Obraz prestižnih in športnih avtomobilov prinaša povsem drugo, veliko bolj agresivno sporočilo, ker želi proizvajalec s tem dvigniti ugled vozila, poleg tega bo takšen obraz uporabniku zagotovil več prehitevalnega prestiža na za to predvidenem pasu avtocest.
Prvi in najbolj pomemben argument na področju odražanja agresivnega oblikovanja je povezan z velikostjo avtomobila. Večji ko je avtomobil, bolj zastrašujoče deluje na morebitnega opazovalca. Ob tem ima pomembno vlogo velikost čelne površine, sploh velikost predela z masko hladilnika, ki dostikrat posnema mimiko odprtega gobca pri divjih zvereh z bolj a manj vidnimi 'čekani' in vrstami 'nevarnih zob'. Posledično postajajo maske hladilnikov čedalje večje in bolj impozantne. Ta oblikovna značilnost preveva predvsem modne predstavnike SUV vozil in podobnih 'visoko nasajenih' oblikovnih križancev. Zanimiv je tudi pogled, ki ga opazovalcu nameni BMW i3, ker so Bavarci z vizualnim barvnim odstopanjem (črno obarvan pokrov motorja) ustvarili avtomobilski obraz z nameščeno ozko črno masko, posledično daje i3 opazovalcu vtis skrivnostnega neznanca, kar pa v opazovalcu lahko vzbudi tudi občutek grožnje in nelagodja.
Tu je tudi načrtno implementirana 'simbolika prekrižanih puščic', vidna predvsem pri avtomobilih kot sta toyota aygo ter lexus RX. Ta oblika poveličuje nevarnost in hitrost v kombinaciji s parom tanjših prednjih žarometov (pogled skozi zožen par oči …) in 'namrščenimi poševnimi obrvmi', posledično sta ta dva japonska izdelka univerzalno agresivna, ker bodo pomen takšne obrazne mimike prepoznali ljudje povsod po svetu. V povezavi z oblikovanjem je Tumminelli omenil tudi čedalje bolj kupolaste oblike (široka nosilna platforma z ozko potniško kabino …) karoserij, ker naj bi simbolizirale 'potenco' takšnih vozil. Kot posebno znamko na področju agresivnega oblikovanja je Tumminelli omenil znamko Land Rover, sploh model evoque, ker gre za 'tankovsko oblikovanje', kjer je rezultat preteče delujoče vozilo z visoko bočno linijo karoserije ter 'strelnimi linami' (relativno nizko odmerjena kabinska okna …) v predelu strešne konstrukcije.
